AlegsaOnline.com

Shuklaphanta — nepalski nacionalni park: travniki, mokrišča in divje živali

Shuklaphanta — nepalski nacionalni park s prostranimi travniki, redkimi mokrišči in bogato favno. Odkrijte divje živali, ptice in edinstveno naravno dediščino.

Avtor: Leandro Alegsa

14-12-2025

Nacionalni park Shuklaphanta leži v predelu Teraija na skrajnem zahodu Nepala. Pokriva površino 305 km² (približno 118 mi²) in vključuje odprte travnike, obrečne gozdove, rečne struge ter tropska mokrišča. Park leži v nadmorskem razponu od 174 do 1.386 m in je nastal leta 1976 kot kraljevi rezervat Shuklaphanta Wildlife Reserve; kasneje je bil območju podeljen status narodnega parka. Majhen del nekdanjega rezervata leži severno od vzhodno–zahodne avtoceste — ta pas omogoča sezonsko selitev divjih živali v hribovje Sivalik. Reka Syali predstavlja vzhodno mejo parka, južno in zahodno pa ga omejuje mednarodna meja z Indijo.

Meja z Indijo in zaščitne enote

Na južni strani meji Shuklaphanta z indijskim rezervatom Kishanpur Wildlife Sanctuary — skupaj tvorita transnacionalno območje, pomembno za ohranjanje velikega rastlinskega in živalskega omrežja ter divjih živali, med njimi tudi tigrov. To povezanost pogosto obravnavajo kot enoto za varstvo tigrov (npr. Sukla Phanta–Kishanpur TCU), kar pomaga pri upravljanju in zaščiti migracijskih koridorjev in travniških habitatov. Zavarovano območje je del savan in travišč Terai-Duar ekoregije in velja za enega najbolje ohranjenih primerov poplavnih travnikov; vključeno je tudi v širšo pokrajino Terai Arc Landscape.

Biodiverziteta

Shuklaphanta je znan po obsežnih aluvialnih travnikih, ki podpirajo bogato favno in floro. Med opaznimi vrstami so:

barasingha (Rucervus duvaucelii) – redka vodna srna, za katero je Shuklaphanta eno od pomembnih bivališč v Nepalu;
velike zveri, kot so tiger in leopard;
večje kopitarje, npr. slon (občasno selitveno), gaur (vzhodna bizonska vrsta), sambar, človekov jelen in muntjak;
različne vrste medvedov, vključno s sloth bear;
bogat ptičji svet — traviščne in mokriščne vrste, selivke in ptice močvirij; park je privlačen za opazovalce ptic (birdwatching).

Poleg teh večjih vrst je območje pomembno tudi za številne manjše sesalce, dvoživke, plazilce in raznovrstne žuželke ter za endemične in lokalno redke rastlinske skupnosti travnikov in poplavnih gozdov.

Upravljanje in ogroženost

Glavne grožnje območju so fragmentacija habitata zaradi cest in kmetijskih naselij, pritiski po pritisku človeka (rasteče naselbine ob meji parka), krivolov, konflikti med ljudmi in divjimi živalmi ter širjenje invazivnih vrst. Zaradi intenzivnih travniških ekosistemov so pomembni tudi požari in spreminjanje režima poplav. Upravljanje parka vključuje sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, programe za zmanjševanje konfliktov, nadzor krivolova in spremljanje populacij ključnih vrst.

Turizem in obisk

Shuklaphanta je priljubljen za safarije, opazovanje ptic in narave ter za študije travnih ekosistemov. Najboljši čas za opazovanje večine divjih živali in ptic je sušna sezona (približno od oktobra do maja), ko so živali bolj zbrane pri preostalih vodnih virovih. Obiskovalcem so na voljo vodeni ogledi z izkušenimi vodiči; priporočljivo je vnaprejšnje obveščanje in spoštovanje pravil parka ter sodelovanje z lokalnimi turističnimi ponudniki.

Pomembnost

Shuklaphanta predstavlja ključni kos ohranitvenega mozaika v Teraiu: ohranja redke travniške habitate, služi kot koridor za migracije in povezuje populacije velikih zveri na transnacionalni ravni. Varovanje tega območja je pomembno tako za biotsko raznovrstnost kot za blaginjo lokalnih skupnosti, ki so odvisne od zdravih ekosistemov.

Zgodovina

Območje je bilo lovišče nepalskega vladajočega razreda. Leta 1969 je bilo razglašeno za kraljevi lovski rezervat. Leta 1973 je bilo območje spremenjeno v kraljevi rezervat Sukla Phanta Wildlife Reserve. Sprva je imel površino 155 km (²60 km²). Območje se je povečalo na sedanjo velikost konec osemdesetih let 20. stoletja. Maja 2004 je bil dodan varovalni pas v velikosti 243,5 km (²94,0 km²). Leta 2017 je bil status zavarovanega območja spremenjen v narodni park.

Ime Suklaphanta izhaja iz imena enega od travnikov znotraj zavarovanega območja. Glavno travišče, imenovano Sukla Phanta, je največje neprekinjeno travišče v Nepalu. Pokriva površino približno 16 km²6,2 km²).

V džungli narodnega parka Shuklaphanta je nekoč živelo starodavno kraljestvo. Ruševine tega kraljestva so ponekod še vedno vidne. V bližini jezera Rani Tal v parku je še vedno viden opečnat pas. Obod pasu meri 1.500 m (59.000 in). Domačini menijo, da gre za ostanke utrdbe kralja Tharu Singpala.

Zemljevid rezervata in varovalnega območja Sukla Phanta, Nepa

Podnebje

Podnebje v regiji je subtropsko monsunsko. Povprečna letna količina padavin na tem območju je 1.579 mm. Padavine padajo od junija do septembra, največ pa jih je avgusta. Zimska meseca december in januar sta precej hladna. Dnevne temperature v tem letnem času so od 7 do 12 °C. Včasih je mogoče opaziti tudi zmrzal. Od februarja dalje se temperature marca dvignejo do 25 °C (77 °F). Konec aprila se temperatura povzpne do 42 °C (108 °F). Ko maja območje dosežejo prvi deževni nalivi pred monsunom, se poveča vlažnost.

Rastline

V parku raste okoli 700 vrst rastlin. Med njimi je 553 vaskularnih rastlin, 18 pteridofitov, 410 dvokaličnic in 125 enokaličnic. Skoraj polovico vegetacije rezervata pokrivajo travniki. Glavne travniške vrste so: valjasti trst (Imperata cylindrica) in škrlatni trst (Heteropogon contortus), trstika khagra (Phragmites karka) in navadni sladkor (Saccharum spontaneum). Rastejo v močvirjih okoli sedmih majhnih jezer. Glavni gozdni tip je sal. Khair in sissoo rasteta ob rekah. Travniki, ki jih prekrivajo drevesa, predstavljajo veliko grožnjo za dolgoročni obstoj glavnih rastlin. Drevesa prekrijejo vse trave, ki rastejo pod njimi, predvsem tiste, ki potrebujejo več sončne svetlobe. Semena dreves se širijo po vseh travnikih. Večinoma vzklijejo v bližini obstoječih dreves. Poleg tega drevesa pripomorejo k rasti trav, ki ljubijo senco, in preprečujejo rast vrst, ki ljubijo sonce. Ta proces sukcesije običajno sčasoma spremeni travnike v gozdove.

Imperata cylindrica je ena od glavnih vrst trav, ki jih najdemo v parku Phantas

Živali

Odprti travniki in mokrišča pokrivajo veliko območje okoli jezer. Na tem območju živijo različne vrste živali. V rekah, jezerih in ribnikih je bilo zabeleženih 28 vrst rib ter 12 vrst plazilcev in dvoživk. Med njimi so mahseer in rohu, krokodil mugger, indijski kamniti piton, kuščar monitor, indijska kobra, navadni krait in orientalska podgana.

Sesalci

Trenutni kontrolni seznami vključujejo 46 vrst sesalcev. Med njimi jih je 18 zaščitenih s konvencijo CITES, kot so bengalski tiger, indijski leopard, lenivec, močvirski jelen, slon in hispidski zajec. Veliki enorogli nosorogi so bili preseljeni iz narodnega parka Chitwan.

Na travnikih v parku se zbira največje število močvirskih jelenov na svetu. Populacija zajca kačjega pastirja je lahko mednarodnega pomena. Leta 2013 je bilo v rezervatu 2170 močvirskih jelenov. Spomladi leta 2016 je bila na zavarovanem območju prvič s fotografsko pastjo posneta rjastamačka.

Ptice

Skupaj je bilo zabeleženih 423 vrst ptic. V parku živi največja populacija bengalskih floricanov v Nepalu. Je zahodna meja močvirske frankolinke, Jerdonovega grmičarja, rufusovega travniškega ptiča, kostanjevega pavlinčka in Jerdonovega pavlinčka. Za rumenovratega bablaka je to severozahodna meja, za Finnovega tkalca pa je to vzhodna meja. Je tudi najpomembnejše redno prezimovališče Hodgsonovega grmovnika. Med gozdnimi pticami so pegast orel, mračna sova, ruševec in orientalski škrjanec. Gozdovi so pomembni tudi za velikega sklednika in belohrbtega detla. Gnezdilci so beloglavi in vitki grivar, mali adjutant, sivoglavi ribji orel, škrjanec in ruševec. Sarusov žerjav, pisana štorklja in ščetinasti travniški ptič so poletni obiskovalci. Veliki rakar, beločeli vodomec, rjasta muharica in ruševec so zimski obiskovalci, vendar niso pogosti.

Med raziskavo, ki je bila opravljena januarja 2005, je bilo zabeleženih 19 Hodgsonovih grmovnic. Leto pozneje, leta 2006, je bilo zabeleženih le 8 samcev.