Narodni park Shuklaphanta

Zgodovina

Območje je bilo lovišče nepalskega vladajočega razreda. Leta 1969 je bilo razglašeno za kraljevi lovski rezervat. Leta 1973 je bilo območje spremenjeno v kraljevi rezervat Sukla Phanta Wildlife Reserve. Sprva je imel površino 155 km (²60 km²). Območje se je povečalo na sedanjo velikost konec osemdesetih let 20. stoletja. Maja 2004 je bil dodan varovalni pas v velikosti 243,5 km (²94,0 km²). Leta 2017 je bil status zavarovanega območja spremenjen v narodni park.

Ime Suklaphanta izhaja iz imena enega od travnikov znotraj zavarovanega območja. Glavno travišče, imenovano Sukla Phanta, je največje neprekinjeno travišče v Nepalu. Pokriva površino približno 16 km²6,2 km²).

V džungli narodnega parka Shuklaphanta je nekoč živelo starodavno kraljestvo. Ruševine tega kraljestva so ponekod še vedno vidne. V bližini jezera Rani Tal v parku je še vedno viden opečnat pas. Obod pasu meri 1.500 m (59.000 in). Domačini menijo, da gre za ostanke utrdbe kralja Tharu Singpala.

Zemljevid rezervata in varovalnega območja Sukla Phanta, Nepa

Podnebje

Podnebje v regiji je subtropsko monsunsko. Povprečna letna količina padavin na tem območju je 1.579 mm. Padavine padajo od junija do septembra, največ pa jih je avgusta. Zimska meseca december in januar sta precej hladna. Dnevne temperature v tem letnem času so od 7 do 12 °C. Včasih je mogoče opaziti tudi zmrzal. Od februarja dalje se temperature marca dvignejo do 25 °C (77 °F). Konec aprila se temperatura povzpne do 42 °C (108 °F). Ko maja območje dosežejo prvi deževni nalivi pred monsunom, se poveča vlažnost.

Rastline

V parku raste okoli 700 vrst rastlin. Med njimi je 553 vaskularnih rastlin, 18 pteridofitov, 410 dvokaličnic in 125 enokaličnic. Skoraj polovico vegetacije rezervata pokrivajo travniki. Glavne travniške vrste so: valjasti trst (Imperata cylindrica) in škrlatni trst (Heteropogon contortus), trstika khagra (Phragmites karka) in navadni sladkor (Saccharum spontaneum). Rastejo v močvirjih okoli sedmih majhnih jezer. Glavni gozdni tip je sal. Khair in sissoo rasteta ob rekah. Travniki, ki jih prekrivajo drevesa, predstavljajo veliko grožnjo za dolgoročni obstoj glavnih rastlin. Drevesa prekrijejo vse trave, ki rastejo pod njimi, predvsem tiste, ki potrebujejo več sončne svetlobe. Semena dreves se širijo po vseh travnikih. Večinoma vzklijejo v bližini obstoječih dreves. Poleg tega drevesa pripomorejo k rasti trav, ki ljubijo senco, in preprečujejo rast vrst, ki ljubijo sonce. Ta proces sukcesije običajno sčasoma spremeni travnike v gozdove.

Imperata cylindrica je ena od glavnih vrst trav, ki jih najdemo v parku Phantas

Živali

Odprti travniki in mokrišča pokrivajo veliko območje okoli jezer. Na tem območju živijo različne vrste živali. V rekah, jezerih in ribnikih je bilo zabeleženih 28 vrst rib ter 12 vrst plazilcev in dvoživk. Med njimi so mahseer in rohu, krokodil mugger, indijski kamniti piton, kuščar monitor, indijska kobra, navadni krait in orientalska podgana.

Sesalci

Trenutni kontrolni seznami vključujejo 46 vrst sesalcev. Med njimi jih je 18 zaščitenih s konvencijo CITES, kot so bengalski tiger, indijski leopard, lenivec, močvirski jelen, slon in hispidski zajec. Veliki enorogli nosorogi so bili preseljeni iz narodnega parka Chitwan.

Na travnikih v parku se zbira največje število močvirskih jelenov na svetu. Populacija zajca kačjega pastirja je lahko mednarodnega pomena. Leta 2013 je bilo v rezervatu 2170 močvirskih jelenov. Spomladi leta 2016 je bila na zavarovanem območju prvič s fotografsko pastjo posneta rjastamačka.

Ptice

Skupaj je bilo zabeleženih 423 vrst ptic. V parku živi največja populacija bengalskih floricanov v Nepalu. Je zahodna meja močvirske frankolinke, Jerdonovega grmičarja, rufusovega travniškega ptiča, kostanjevega pavlinčka in Jerdonovega pavlinčka. Za rumenovratega bablaka je to severozahodna meja, za Finnovega tkalca pa je to vzhodna meja. Je tudi najpomembnejše redno prezimovališče Hodgsonovega grmovnika. Med gozdnimi pticami so pegast orel, mračna sova, ruševec in orientalski škrjanec. Gozdovi so pomembni tudi za velikega sklednika in belohrbtega detla. Gnezdilci so beloglavi in vitki grivar, mali adjutant, sivoglavi ribji orel, škrjanec in ruševec. Sarusov žerjav, pisana štorklja in ščetinasti travniški ptič so poletni obiskovalci. Veliki rakar, beločeli vodomec, rjasta muharica in ruševec so zimski obiskovalci, vendar niso pogosti.

Med raziskavo, ki je bila opravljena januarja 2005, je bilo zabeleženih 19 Hodgsonovih grmovnic. Leto pozneje, leta 2006, je bilo zabeleženih le 8 samcev.

Monitorska kuščarica


Blatni jelen


Rumenooki pavlinček


Sivoglavi ribji orel