SCLC (Southern Christian Leadership Conference): gibanje za državljanske pravice
Southern Christian Leadership Conference (SCLC) je afroameriška skupina za državljanske pravice. SCLC je bila zelo pomembna v afroameriškem gibanju za državljanske pravice. Njen prvi predsednik je bil Martin Luther King mlajši.
Danes SCLC pravi, da je "neprofitna, nesektaška, medverska, zagovorniška organizacija, ki se zavzema za nenasilno delovanje za doseganje socialne, ekonomske in politične pravičnosti". To pomeni, da je skupina odprta za ljudi vseh veroizpovedi in religij, ne le za kristjane.
SCLC je bila ustanovljena leta 1957 kot mreža afroameriških verskih voditeljev in aktivistov, katerih cilj je bil usmeriti moč cerkvenih skupnosti v organizirano, nenasilno državljansko nepokorščino in kampanje za odpravo rasne segregacije in diskriminacije. Med ustanovitelji in zgodnjimi voditelji so bili poleg Martina Lutherja Kinga mlajšega tudi drugi duhovniki in civilnodružbeni aktivisti; organizacija je hitro postala osrednja platforma za koordinacijo protestov, shodov in kampanj na ameriškem Jugu in drugod po ZDA.
SCLC je zagovarjala načela nenasilja in državljanske nepokorščine, navdihnjena z učenji krščanstva in gandianske prakse. Njeno delovanje je vključevalo:
- vodenje in soorganizacijo množičnih kampanj, kot so boji proti segregaciji v javnem prevozu, šolah in javnih prostorih;
- sodelovanje pri velikih dogodkih državljanskih pravic, med njimi številne akcije v Birminghamu in prispevek k organizaciji Marša na Washington leta 1963;
- poudarek na registraciji volivcev, izobraževanju in pravni pomoči marginaliziranim skupnostim;
- spremljanje in lobiranje za zakonodajne spremembe, ki so prispevale k sprejetju Zakonov o državljanskih pravicah (1964) in volilnih pravicah (1965).
V šestdesetih letih je imel SCLC ključne vloge pri kampanjah, kot so akcije v Birminghamu, podporne aktivnosti za marše iz Selme v Montgomery (1965) in poznejši programi, kot je bil Poor People's Campaign, ki ga je razvil in odločno podprl Martin Luther King mlajši pred svojim umorom leta 1968.
Po umoru Kinga je organizacija doživela notranje spore, spremembe v vodstvu in tudi kritike glede strategij in upravljanja, vendar je ostala pomembna glas civilne družbe. Po Kingu so SCLC vodili tudi drugi znani aktivisti in duhovniki, ki so skušali obdržati osrednji pomen organizacije v boju za socialno in gospodarsko pravičnost.
SCLC deluje kot mreža lokalnih podružnic in nacionalne pisarne (tradicionalno s sedežem v Atlanti), sodeluje z verskimi skupnostmi, nevladnimi organizacijami in drugimi civilno-družbenimi iniciativami. Njene aktualne teme vključujejo:
- zaščito volilne pravice in spodbujanje udeležbe na volitvah;
- pravice do enakega dostopa do izobraževanja, zdravstva in zaposlitvenih priložnosti;
- gospodarsko pravičnost, zmanjševanje revščine in ustvarjanje trajnostnih programov skupnostnega razvoja;
- reforme krivičnega sodnega sistema in vprašanja policijskega nasilja ter varnosti skupnosti.
Organizacija ostaja pomemben zgodovinski simbol in praktična sila v sodobnem boju za človekove pravice. Njena dediščina vključuje ne le konkretne zakonodajne premike in izboljšano situacijo za milijone ljudi, temveč tudi model nenasilnega aktivizma, ki ga še vedno uporabljajo številne skupine po svetu. Hkrati se SCLC še naprej sooča z izzivi, kot so ohranjanje finančne stabilnosti, notranje upravljanje in učinkovito povezovanje z novo generacijo aktivistov.
Za več informacij o sedanjem delu organizacije in njihovih programih je najbolje neposredno poiskati uradne vire SCLC ali sorodne zgodovinske dokumente in strokovne analize gibanja za državljanske pravice.
Ustvarjanje
SCLC je bila ustanovljena leta 1957 po uspešnem bojkotu avtobusov v Montgomeryju, ki ga je izvedlo gibanje za državljanske pravice. Dr. Martin Luther King mlajši je 10. januarja 1957 povabil približno 60 črnskih pastorjev in voditeljev v Atlanto v Georgii. Njihov cilj je bil odpraviti segregacijo na avtobusih na jugu Združenih držav. Vendar so se dogovorili, da bodo protestirali in poskušali doseči spremembe le na nenasilne načine. Njihovo geslo je bilo: "Niti en las na glavi belca ne sme biti poškodovan."Približno mesec dni pozneje se je skupina ponovno sestala v New Orleansu v Louisiani. Odločili so se, da bo njihov cilj odpraviti segregacijo povsod - ne le na avtobusih. Izbrali so tudi Dr. Kinga za svojega predsednika in izbrali ime "Southern Christian Leadership Conference".
SCLC je izbrala tudi skupino voditeljev, imenovano odbor direktorjev, ki je bila odgovorna za sprejemanje končnih odločitev in načrtovanje strategij. Sprva so se SCLC pridružile nekatere cerkve in organizacije za državljanske pravice. Vendar je bilo cerkve težko pridobiti za članstvo. Skupine, kot sta Ku Klux Klan in Svet belih državljanov, so za napade na borce za državljanske pravice uporabljale nasilje in terorizem. Tako je ravnala tudi policija v številnih državah. Nekatere cerkve, ki so se pridružile SCLC ali se ukvarjale z državljanskimi pravicami, so bile bombardirane ali zažgane.
Dejavnosti
Šole za državljanstvo
Leta 1954 so aktivisti za državljanske pravice začeli izvajati "šole državljanstva". V teh šolah so odrasle Afroameričane učili branja, da so lahko dobili vozniško dovoljenje, izpolnili obrazce, odprli bančne račune in opravili teste pismenosti, ki so jih morali opraviti le temnopolti, da so se lahko prijavili na volitve. Program se je razširil po vsem jugu. Poimenovali so se "ljudska šola Highlander".
Leta 1961 je država Tennessee ljudski šoli Highlander Folk School odvzela zemljo in premoženje. Tega leta je SCLC rešila program državljanske šole. Učitelji teh šol so se pretvarjali, da učijo odrasle brati. Na skrivaj pa so učili o demokraciji, državljanskih pravicah, vodenju, zbiranju ljudi za proteste, politiki in strategijah protestov. Vse to bi bilo v gibanju za državljanske pravice zelo pomembno.
Sčasoma je na jugu ZDA državljanske šole poučevalo skoraj 69.000 učiteljev. Večina teh učiteljev so bili prostovoljci, ki niso bili plačani. Številni odrasli voditelji afroameriškega gibanja za državljanske pravice so obiskovali ali poučevali v šolah državljanske vzgoje.
Delo v gibanju za državljanske pravice
Delovanje SCLC v afroameriškem gibanju za državljanske pravice je vključevalo:
- vodenje kampanje proti segregaciji v mestu Albany v New Yorku (1961-1962).
- vodenje kampanje v Birminghamu v Alabami, ki je uspela odpraviti segregacijo trgovin v središču mesta (1963).
- pomoč pri organizaciji pohoda v Washington za delovna mesta in svobodo (1963)
- pomoč pri organizaciji protestnega pohoda, na katerem je približno 25.000 ljudi odšlo iz Selme v Alabami v Montgomery v Alabami, da bi podprli enake volilne pravice za Afroameričane (1965).
- vodenje kampanje za revne, katere cilj je bil zmanjšati revščino med ljudmi vseh ras. Približno 3.000 ljudi je postavilo "šotorsko mesto" na Washington Mall in tam ostalo šest tednov (1968).
- Ralph Abernathy je moral prevzeti to kampanjo, potem ko je bil Dr. King 4. aprila 1968 umorjen.
Pogled na množico na Pohodu v Washington, ki ga je pomagala organizirati SCLC
1968-1997
Ralph Abernathy je po umoru Dr. Kinga postal predsednik SCLC. Pod njegovim vodstvom je SCLC:
- nadaljevanje kampanje Dr. Kinga za revne, ki je združila revne ljudi vseh ras iz vse države (1968).
- Kampanja je dosegla, da je ameriška vlada oblikovala programe za revne ljudi, vključno s programom žigov za hrano, programi brezplačnih obrokov za revne otroke ter programi za delo, otroško varstvo in zdravstveno zavarovanje za revne ljudi.
- protestiral proti izstrelitvi Apolla 11, češ da vlada za vesoljsko tekmo porablja toliko denarja, da bi lahko pomagala revnim Američanom (1969).
- pomagal bolnišničnim delavcem v Charlestonu v Južni Karolini do boljšega plačila in boljših delovnih pogojev.
Abernathy je bil predsednik do leta 1977. Joseph Lowery ga je zamenjal in bil predsednik do leta 1997.
1997 - danes
Od leta 1997 je SCLC med drugim obravnavala naslednja vprašanja:
- Policijska brutalnost (policija je nasilna do ljudi in jih poškoduje ali ubije).
- sprememba državne zastave Georgie, na kateri je bil velik konfederacijski križ.
- Po kampanji SCLC je Georgia spremenila svojo državno zastavo
- Rasno profiliranje (domneva o osebi zaradi njene rase; na primer domneva, da je temnopolta oseba kriminalec, ker je temnopolta).
- Pravice zapornikov
- Izobraževanje mladih in odraslih o osebni odgovornosti, vodenju in pomoči skupnosti.
- Nadaljevanje boja proti diskriminaciji
- Podpora pozitivnim ukrepom
- Nadaljevanje kampanje Dr. Kinga za revne ljudi
Stara zastava Georgie s konfederacijskim križem, ki jo je SCLC pomagala spremeniti
Sorodne strani
- Afroameriško gibanje za državljanske pravice
- Martin Luther King, Jr.
- Socialna pravičnost
