Švedska na olimpijskih igrah: zgodovina, medalje in gostiteljstvo
Zgodovina in udeležba
Švedska je bila prvič na olimpijskih igrah na prvih igrah leta 1896. Od takrat je bila prisotna na vseh igrah, razen na poletnih olimpijskih igrah leta 1904. Švedska je osvojila medalje na skoraj vseh olimpijskih igrah, na katerih je tekmovala – izjema sta bili le igre leta 1896 in igre leta 1904, kjer švedski športniki niso prišli do odličij. Udeležba skozi več kot stoletje kaže dolgo tradicijo organiziranega športa in dosledne podpore olimpijskim tekmovanjem v državi.
Gostiteljstvo in pomembne prireditve
Švedska je igre gostila le enkrat, in sicer leta 1912 v Stockholmu. Igre v Stockholmu so bile pomembne zaradi obsega in organizacije – prireditve so pritegnile športnike z več kontinentov in pustile trajen pečat v zgodovini olimpijskega gibanja. Poleg tega so se v strokovni in logistični stroki omenjene igre pogosto navajale kot mejnik razvoja modernih tekmovalnih pravil in organizacije dogodkov.
Konjeniške prireditve poletnih olimpijskih iger 1956 v Melbournu so zaradi karantene potekale v Stockholmu. To je bil redek primer, ko so bile tekme iste olimpijade razdeljene med dve gostiteljski mestni oziroma državi in je pokazal prilagodljivost mednarodnih organov pri reševanju nepredvidenih zdravstvenih in karantenskih zahtev.
Medalje in dosežki
Švedski športniki so na poletnih olimpijskih igrah osvojili475 medalj, na zimskih olimpijskih igrah pa še 118. To skupaj predstavljajo pomemben prispevek k olimpijskemu prizorišču in potrjujejo raznolikost švedskega športa tako v poletnih kot zimskih disciplinah.
Švedska je tradicionalno močna v več disciplinah:
- poletne igre: atletika, rokoborba, plavanje, streljanje, jadranje in konjeništvo;
- zimske igre: tek na smučeh, smučarske discipline, drsanje in curling.
Pomembne osebnosti in prispevki
Med prvimi člani Mednarodnega olimpijskega komiteja je bil švedski častnik in športni inštruktor Viktor Balck. Balck je veljal za enega od ključnih promotorjev organiziranega športa na prelomu 19. in 20. stoletja ter je močno vplival na uveljavitev olimpijskih idej v severni Evropi. Njegovo delo je pripomoglo k ureditvi pravil in struktur, ki so omogočile dolgoročno rast olimpijskega gibanja v Švedski.
Poleg organizatorjev so švedski športniki skozi zgodovino dvigovali ugled države na mednarodnem prizorišču z vrhunskimi nastopi in večkratnimi odličji. Švedska je izobraževala tudi številne trenerje in sodnike, ki so kasneje delovali v mednarodnih organizacijah.
Švedski olimpijski komite
Švedski olimpijski komite je bil ustanovljen in priznan leta 1913. Kot nacionalna organizacija je odgovoren za pripravo in pošiljanje reprezentanc na olimpijske igre, razvoj vrhunskega športa v državi ter podporo športnikom in trenerjem. Komite sodeluje z državnimi športnimi zvezami, lokalnimi klubi in mednarodnimi institucijami za zagotavljanje ustrezne infrastrukture in programov razvoja mladih talentov.
Pomembni trenutki in zapuščina
Stockholm 1912 in izvedba konjeniških tekmovanj iz Melbourna (1956) v Stockholmu sta primera, kjer je Švedska igrala pomembno vlogo pri zagotavljanju izvedbe olimpijskih aktivnosti. Zgodovinski prispevki voditeljev, organizatorjev in športnikov so pomagali oblikovati nacionalno športno kulturo, ki še vedno podpira široko udeležbo in tekmovalnost na najvišji ravni.
Gledano naprej
Švedska ostaja aktivna sila v olimpijskem gibanju z močno tradicijo, raznolikimi disciplinami in stabilnim sistemom za razvoj športnikov. Pričakuje se, da bo država še naprej vlagala v mlade talente, infrastrukturo in mednarodno sodelovanje, da bo obdržala konkurenčnost na prihodnjih olimpijskih igrah.
Švedska kandidatura za olimpijske igre
Ponudbe za poletne olimpijske igre na Švedskem
| Igre | Lokacija | Rezultat |
|
| Stockholm | Samo aplikacija |
|
| Stockholm | Skupne igre z Melbournom |
|
| Stockholm | Izločitev proti Atenam in Cape Townu |
Ponudbe za švedske zimske olimpijske igre
| Igre | Lokacija | Rezultat |
|
| Göteborg | Izključen proti Sarajevu in Sapporu |
|
| Falun | Izključen proti Calgaryju |
|
| Falun | Izključen proti Albertvillu in Sofiji |
| Östersund | Izločen proti Lillehammerju | |
|
| Östersund | Izključen proti Naganu in Salt Lake Cityju |
|
| Östersund | Izključen proti Salt Lake Cityju |
Švedski olimpijski komite je kandidature za zimske igre 2006, 2010, 2014 in 2018 zaradi pomanjkanja politične podpore švedske vlade razglasil za nedokončane. Razlog je bil, da je kandidatura za švedsko družbo kot državo finančno negotova. Prijavam za zimske olimpijske igre 2018 je prejšnja vlada obljubila podporo, vendar je bila po izvolitvi nove vlade prijava umaknjena. Östersund in Åre sta bila edina kandidata.
Tablice z medaljami
Medalje po poletnih igrah
| Šport | Zlato | Silver | Bronasta | Skupaj | Rang |
| 0 | 0 | 0 | 0 | - | |
| 1900 Pariz | 0 | 0 | 1 | 1 | 20 |
| 1904 St. Louis | niso sodelovali | ||||
| 1908 London | 8 | 6 | 11 | 25 | 3 |
| 1912 Stockholm | 24 | 24 | 17 | 65 | 2 |
| 1920 Antwerpen | 19 | 20 | 25 | 64 | 2 |
| 1924 Pariz | 4 | 13 | 12 | 29 | 8 |
| 1928 Amsterdam | 7 | 6 | 12 | 25 | 4 |
| 1932 Los Angeles | 9 | 5 | 9 | 23 | 4 |
| 1936 Berlin | 6 | 5 | 9 | 20 | 7 |
| 1948 London | 16 | 11 | 17 | 44 | 2 |
| 12 | 13 | 10 | 35 | 4 | |
| 1956 Melbourne/Stockholm | 8 | 5 | 6 | 19 | 6 |
| 1960 Rim | 1 | 2 | 3 | 6 | 16 |
| 1964 Tokio | 2 | 2 | 4 | 8 | 17 |
| 1968 Mexico City | 2 | 1 | 1 | 4 | 20 |
| 1972 München | 4 | 6 | 6 | 16 | 11 |
| 1976 Montreal | 4 | 1 | 0 | 5 | 12 |
| 1980 Moskva | 3 | 3 | 6 | 12 | 11 |
| 1984 Los Angeles | 2 | 11 | 6 | 19 | 16 |
| 1988 Seul | 0 | 4 | 7 | 11 | 32 |
| 1992 Barcelona | 1 | 7 | 4 | 12 | 27 |
| 1996 Atlanta | 2 | 4 | 2 | 8 | 29 |
| 2000 Sydney | 4 | 5 | 3 | 12 | 18 |
| 2004 Atene | 4 | 2 | 1 | 7 | 19 |
| 0 | 4 | 1 | 5 | 55 | |
| 2012 London | 1 | 4 | 3 | 8 | 37 |
| Skupaj* | 143 | 164 | 176 | 483 | 10 |
Medalje po zimskih igrah
| Igre | Zlato | Silver | Bronasta | Skupaj | Rang |
| 1 | 1 | 0 | 2 | 7 | |
| 2 | 2 | 1 | 5 | 3 | |
| 1932 Lake Placid | 1 | 2 | 0 | 3 | 3 |
| 1936 Garmisch-Partenkirchen | 2 | 2 | 3 | 7 | 3 |
| 1948 St. Moritz | 4 | 3 | 3 | 10 | 1 |
| 1952 Oslo | 0 | 0 | 4 | 4 | 10 |
| 1956 Cortina d'Ampezzo | 2 | 4 | 4 | 10 | 5 |
| 1960 Squaw Valley | 3 | 2 | 2 | 7 | 5 |
| 1964 Innsbruck | 3 | 3 | 1 | 7 | 7 |
| 1968 Grenoble | 3 | 2 | 3 | 8 | 7 |
| 1972 Sapporo | 1 | 1 | 2 | 4 | 10 |
| 1976 Innsbruck | 0 | 0 | 2 | 2 | 14 |
| 1980 Lake Placid | 3 | 0 | 1 | 4 | 5 |
| 1984 Sarajevo | 4 | 2 | 2 | 8 | 5 |
| 1988 Calgary | 4 | 0 | 2 | 6 | 5 |
| 1992 Albertville | 1 | 0 | 3 | 4 | 13 |
| 2 | 1 | 0 | 3 | 10 | |
| 1998 Nagano | 0 | 2 | 1 | 3 | 17 |
| 2002 Salt Lake City | 0 | 2 | 5 | 7 | 19 |
| 2006 Torino | 7 | 2 | 5 | 14 | 6 |
| 5 | 2 | 4 | 11 | 7 | |
| Skupaj* | 48 | 33 | 48 | 129 |
Medalje po poletnih športih
| Šport | Zlato | Silver | Bronasta | Skupaj |
| Rokoborba | 28 | 27 | 20 | 84 |
| 19 | 21 | 41 | 81 | |
| 17 | 11 | 14 | 42 | |
| 15 | 23 | 18 | 56 | |
| 15 | 11 | 4 | 30 | |
| 10 | 12 | 13 | 35 | |
| Sodobni peteroboj | 9 | 7 | 5 | 21 |
| 8 | 14 | 13 | 35 | |
| 6 | 8 | 7 | 21 | |
| 5 | 2 | 1 | 8 | |
| 3 | 4 | 8 | 15 | |
| Ograje | 2 | 3 | 2 | 7 |
| Namizni tenis | 1 | 1 | 1 | 3 |
| 1 | 0 | 2 | 3 | |
| Vlečenje vrvi | 1 | 0 | 0 | 1 |
| Boks | 0 | 5 | 6 | 11 |
| 0 | 3 | 5 | 8 | |
| Rokomet | 0 | 3 | 0 | 3 |
| 0 | 2 | 0 | 2 | |
| Veslanje | 0 | 2 | 0 | 2 |
| Vaterpolo | 0 | 1 | 2 | 3 |
| Triatlon | 0 | 1 | 0 | 1 |
| Dvigovanje uteži | 0 | 0 | 4 | 4 |
| Skupaj* | 140 | 162 | 175 | 477 |
Medalje po zimskih športih
| Šport | Zlato | Silver | Bronasta | Skupaj |
| Tek na smučeh | 27 | 17 | 19 | 63 |
| Hitro drsanje | 7 | 4 | 5 | 16 |
| 5 | 3 | 2 | 10 | |
| 5 | 2 | 9 | 16 | |
| 3 | 1 | 6 | 10 | |
| 2 | 3 | 5 | 10 | |
| 2 | 1 | 1 | 4 | |
| Smučarski skoki | 0 | 1 | 1 | 2 |
| Nordijska kombinacija | 0 | 1 | 1 | 2 |
| Smučanje prostega sloga | 0 | 1 | 0 | 1 |
| Deskanje na snegu | 0 | 1 | 0 | 1 |
| Skupaj* | 51 | 35 | 49 | 135 |
*Skupno število medalj vključuje šest medalj - tri zlate, dve srebrni in eno bronasto - podeljenih na tekmovanjih v umetnostnem drsanju v letih 1908 in 1920. Te medalje so vključene v skupno število medalj na poletnih igrah in v skupno število medalj v zimskih športih. Zato se seštevki za poletne in zimske igre ne ujemajo s seštevki za poletne in zimske športe.
Sorodne strani
- Seznam kod držav MOK
Vprašanja in odgovori
V: Kdaj je Švedska prvič sodelovala na olimpijskih igrah?
O: Švedska je sodelovala na prvih igrah leta 1896.
V: Ali je Švedska izpustila kakšne olimpijske igre?
O: Da, Švedska je izpustila poletne olimpijske igre leta 1904.
V: Ali je Švedska od leta 1896 na vseh olimpijskih igrah osvojila medalje?
O: Ne, Švedska ni osvojila medalj le na dveh olimpijskih igrah: na igrah leta 1896 in 1904.
V: Ali je Švedska kdaj gostila olimpijske igre?
O: Da, Švedska je gostila poletne olimpijske igre leta 1912 v Stockholmu.
V: Kje so potekale konjeniške tekme na poletnih olimpijskih igrah leta 1956?
O: Konjeniške prireditve poletnih olimpijskih iger 1956 so zaradi karantene potekale v Stockholmu na Švedskem.
V: Koliko medalj imajo švedski športniki na poletnih olimpijskih igrah?
O: Švedski športniki so na poletnih olimpijskih igrah osvojili skupno 475 medalj.
V: Kdaj je bil ustanovljen Švedski olimpijski komite?
O: Švedski olimpijski komite je bil ustanovljen in priznan leta 1913.
