Velika nagrada Švice – zgodovina švicarskih dirk Formule 1

Zgodovina Velike nagrade Švice: od Bremgartna in prepovedi 1958 do povratkov na Dijon‑Prenois — osupljiva zgodba švicarskih dirk Formule 1.

Avtor: Leandro Alegsa

Velika nagrada Švice (francosko Grand Prix de la Suisse, nemško Großartiges Prix von der Schweiz) je bila ena izmed pomembnih avtomobilskih dirk v evropskem in pozneje svetovnem merilu. Sprva je potekala na tradicionalnem švicarskem dirkališču, v poznejših letih pa je bila v vrsti primerov vključena tudi v koledar formule 1.

Zgodnji začetki in predvojno obdobje

Dirke za Veliko nagrado so se v Švici začele leta 1934. Od takrat so privabljale najmočnejše tovarniške ekipe in najboljše voznike tiste dobe, saj so bile med letoma 1935 in 1939 vključene v tekmovanje za evropsko prvenstvo. Dirke so v tem obdobju potekale na znanem dirkališču Bremgarten, ki je bilo tik ob mestu Bremgarten v bližini Berna.

Dirkališče Bremgarten

Dirkališče Bremgarten je bilo značilno po tem, da je potekalo po širših javnih cestah in je bilo obkroženo z drevesi in nasadi, kar je ustvarjalo težke pogoje za voznike – predvsem zaradi slabe vidljivosti, listja na stezi in spremenljivih vremenskih razmer. Zaradi hitrih odsekov in minimalnih varnostnih ukrepov je bilo dirkališče zelo zahtevno in nevarno, vendar hkrati tudi zelo cenjeno zaradi svoje zahtevnosti. Bremgarten je bil prizorišče dirke za Veliko nagrado Švice vse do leta 1954.

Po drugi svetovni vojni in prepoved dirk

Po vojni je Bremgarten gostil tudi dirke nove dobe, vključno z dogajanjem, povezanih z nastankom svetovnega prvenstva Formule 1 v poznih 1940. in zgodnjih 1950. letih. Po tragični nesreči na dirki 24 ur Le Mansa leta 1955, ko je življenje izgubilo okoli 80 gledalcev, je prišlo do močnega zavedanja o varnosti na dirkah. Kot posledica tega dogodka je švicarska vlada uvedla strožjo politiko glede organiziranja avtomobilskih dirk na dirkališčih, kar je v praksi pomenilo dolgotrajno prepoved prvovrstnih cestnih dirk v državi.

Povratki čez mejo: Dijon-Prenois

Kljub prepovedi v Švici je ime Velika nagrada Švice občasno zaživelo izven švicarskih meja. Dirka z imenom Velika nagrada Švice je bila namreč prirejena na dirkališču Dijon-Prenois, tik čez mejo v Franciji. Prvi tak primer je bil v letu 1975, ko je šlo za dirko, ki ni štela za svetovno prvenstvo (nenepredpisana oz. neprednostna dirka). Kasneje se je ime ponovno pojavilo kot del uradnega koledarja: ena dirka za prvenstvo Formule 1 je potekala leta 1982 na istem prizorišču.

Švicarsko avtomobilno tekmovalno okolje in sodobni premiki

  • Čeprav so bili dirkalni krogi na švicarskih tleh omejeni, je Švica ohranila močno prisotnost v motosportu: številni švicarski vozniki (na primer Jo Siffert in Clay Regazzoni) ter švicarske tekmovalne ekipe so nastopali v mednarodnih serijah.
  • Ena izmed najbolj znanih švicarskih ekip je Sauber, ustanovljena s strani Petra Sauberja, ki je postala stalnica v formuli 1 in prispevala k prepoznavnosti švicarskega motorsporta v svetovnem merilu.
  • V letih po prepovedi so bile dovoljenje za tekmovanja omejene predvsem na gorsko hitrostne preizkušnje (hillclimb) in reli, ki so ostali priljubljeni po vsej državi.
  • Sodobni premiki proti liberalizaciji so prinesli pomembno spremembo: zakonodajne spremembe so omogočile prirejanje dirk z električnimi vozili. To je odprlo pot za organizacijo dirk na švicarskih tleh z nizkimi emisijami, kar je pomenilo prelom – v letu 2018 je bila v Zürichu na primer prirejena dirka serije Formula E, prva večja cestna dirka v Švici po več desetletjih.

Pomembnost in dediščina

Velika nagrada Švice ima v zgodovini avtomobilskih dirk posebno mesto: od zahtevnih predratnih dirk na Bremgartnu, prek tragičnih posledic za varnost dirkačev in gledalcev, do sodobnih prizadevanj za vrnitev dirk z okolju prijaznimi tehnologijami. Ime ostaja del zgodovine evropskih in svetovnih dirk ter prispeva k zgodbi o tem, kako so varnost, politika in tehnologija oblikovale razvoj motosporta v drugi polovici 20. stoletja in pozneje.

Zmagovalci švicarske velike nagrade

Leto

Voznik

Konstruktor

Lokacija

1982

FinlandKeke Rosberg

Williams-Ford

Dijon (Francija)

1981
-1976

Ni v lasti

1975

SwitzerlandClay Regazzoni

Ferrari

Dijon (Francija)

1974
-1955

Ni v lasti

1954

ArgentinaJuan Manuel Fangio

Mercedes

Bremgarten

1953

ItalyAlberto Ascari

Ferrari

Bremgarten

1952

ItalyPiero Taruffi

Ferrari

Bremgarten

1951

ArgentinaJuan Manuel Fangio

Alfa Romeo

Bremgarten

1950

ItalyNino Farina

Alfa Romeo

Bremgarten

1949

ItalyAlberto Ascari

Ferrari

Bremgarten

1948

ItalyCarlo Felice Trossi

Alfa Romeo

Bremgarten

1947

FranceJean-Pierre Wimille

Alfa Romeo

Bremgarten

1946
-1940

Ni v lasti

1939

GermanyHermann Lang

Mercedes-Benz

Bremgarten

1938

GermanyRudolf Caracciola

Mercedes-Benz

Bremgarten

1937

GermanyRudolf Caracciola

Mercedes-Benz

Bremgarten

1936

GermanyBernd Rosemeyer

Avtomobilska zveza

Bremgarten

1935

GermanyRudolf Caracciola

Mercedes-Benz

Bremgarten

1934

GermanyHans Stuck

Avtomobilska zveza

Bremgarten

Dogodki, ki niso bili del svetovnega prvenstva formule 1, imajo rožnato ozadje.
Dogodki, ki so bili del predvojnega evropskega prvenstva, imajo krem ozadje.

Oddajanje

Združeno kraljestvo

Leto

Omrežje

Krog za krogom

Barvni komentator(i)

1982

BBC Two

Murray Walker

James Hunt

 

·         v

·         t

·         e

Sezona 2020

Nekdanji

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je bila Velika nagrada Švice?


O: Velika nagrada Švice je bila avtomobilska dirka v Švici, v poznejših letih pa dirka formule 1.

V: Kdaj se je v Švici začela dirka za Veliko nagrado?


O: Dirke za Veliko nagrado so se v Švici začele leta 1934.

V: Kje se je nahajalo dirkališče Bremgarten?


O: Dirkališče Bremgarten je bilo tik ob mestu Bremgarten v bližini Berna.

V: Kako dolgo je švicarska Velika nagrada štela za evropsko prvenstvo?


O: Velika nagrada Švice je štela za evropsko prvenstvo od leta 1935 do 1939.

V: Zakaj je švicarska vlada leta 1958 prepovedala avtomobilske dirke?


O: Švicarska vlada je leta 1958 prepovedala avtomobilske dirke kot nevaren šport za gledalce, potem ko je leta 1955 na dirki 24 ur Le Mansa umrlo 80 ljudi.

V: Kje sta po prepovedi avtomobilskih dirk potekali še dve dirki?


O: Po prepovedi avtomobilskih dirk sta bili še dve dirki na dirkališču Dijon-Prenois, tik čez mejo v Franciji.

V: Ali je bila po letu 1975 še kakšna dirka za prvenstvo F1?


O: Da, leta 1982 je bila organizirana ena dirka za prvenstvo F1.


Iskati
AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3