Terasno kmetovanje: definicija, zgodovina in riževe terase
Terasno kmetovanje je način kmetovanja, pri katerem so poljščine gojene na zaporednih, ravnih "stopnicah" ali terasach, izrezanih v pobočje. Tak sistem so v različnih delih sveta razvili neodvisno in ga uporabljajo že več stoletij; nekatere riževe terase v filipinskih Kordiljerah so tako stare in kulturno pomembne, da so uvrščene na seznam svetovne dediščine. V nekaterih regijah je ta način obdelave zemlje znan že več kot dva tisoč let.
Kako deluje in zakaj so terase učinkovite
Terasni sistem temelji na izravnanih ploskvah, vgrajenih v pobočje gore ali hriba. Vsaka "stopnja" omogoča sajenje različnih poljščin ali večinoma riža v nivoiranih plitvih bazenih. Glavna načela delovanja so:
- zadrževanje tal: teren preprečuje hitro odnašanje zgornje rodovitne plasti;
- upravljanje vode: ob padavinah se voda enakomerno porazdeli po ravneh, kar zmanjša erozijo in omogoča navlaženost korenin;
- zadrževanje hranil: hranila se ne izgubljajo z odtokom, ampak se deloma prenesejo na spodnje terase, kar izboljšuje rodovitnost tal (hranila);
- zaščita pred plazovi: stopnje in oporne stene zmanjšujejo prost pretok vodnega plazu, ki bi sicer lahko odnesel rastline in pridelek.
Gradnja, namakanje in tehnike
Teresno kmetovanje zahteva gradnjo opornih zidov ali zemeljskih nasipov, oblikovanje prelivnih kanalov in pogosto tudi sistemov za dovod vode. V številnih kulturah so za namakanje in distribucijo vode izdelali prefinjene konstrukcije, kot so jarki, kanali in celo akvaduktov, ki usmerjajo vodo na vsako raven terase. Materiali za zidove so običajno kamen, zemlja ali kombinacije obeh, pogosto s prelivnimi stopnjami, ki preprečijo prekomerno nabiranje vode na posamezni ravni.
Primeri in zgodovinski pomen
Pri nasprotujočih se geografijah so terase nastale neodvisno: v jugovzhodni Aziji, na kitajskih pobočjih (npr. terase Longji/Longsheng), v Indoneziji (Javna in Bali), na Filipinih in v Andih. Znan primer so riževe terase v filipinskih Kordiljerah, omenjene zgoraj. Podoben pristop so neodvisno razvili tudi Inki, ki so na andskih pobočjih zgradili izjemno dovršene terasaste sisteme in akvadukte; mnogi njihovi posegi so tehnično tako dobro izvedeni, da se uporabljajo še danes.
Prednosti terasnega kmetovanja
- Preprečevanje erozije: terase omejijo pranje tal in uničevanje zemlje;
- Učinkovito upravljanje z vodo: omogočajo zadrževanje vode in namakanje brez velikih mehanskih naprav;
- Povečanje kmetijske površine: omogočajo obdelavo strmih pobočij, ki bi sicer bila neuporabna;
- Kulturna in estetska vrednost: mnoge terase so del lokalne dediščine in turizma.
Izzivi in trajnost
Terasno kmetovanje zahteva vzdrževanje: popravila sten, regulacija kanalov in preprečevanje zasipavanja. Brez redne oskrbe se terase hitro degradirajo. Drugi izzivi so spremembe v kmetijskih praksah, migracije prebivalstva, urbanizacija, intenzivno kmetovanje ter podnebne spremembe, ki lahko povečajo obseg ekstremnih padavin ali suše. Ohranitev teras pogosto zahteva kombinacijo tradicionalnega znanja, lokalne skupnosti in sodobnih pristopov k varovanju tal in vode.
Kaj raste na terasah
Najpogosteje so terase znane po pridelavi riža, zlasti v monsunskih območjih, vendar so primerne tudi za žita, zelenjavo, sadje in zelišča, odvisno od lokalnih klimatskih razmer in kulture. Pri načrtovanju se uporabi kolobarjenje in mešane zasaditve za ohranjanje rodovitnosti ter zmanjšanje škodljivcev.
Na kratko: terasno kmetovanje je prilagodljiv in trajnosten način izkoriščanja strmih terenov, ki povezuje inovativen in pogosto starodaven sistem upravljanja z vodo in tlemi ter bogato kulturno dediščino številnih regij sveta.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je terasasto kmetovanje?
O: Terasno kmetovanje je način kmetovanja, ki vključuje različne ravni ali terase, zgrajene na pobočju gore ali hriba, kjer se na vsaki ravni sadijo različni pridelki.
V: Kako stare so riževe terase v filipinskih Kordiljerah?
O: Riževe terase v filipinskih Kordiljerah so stare dva tisoč let.
V: Kakšen je namen gradnje stopnic ali teras pri terasnem kmetovanju?
O: Namen gradnje stopnic ali teras pri terasnem kmetovanju je preprečiti, da bi voda odplavljala zemljo in hranila, ter omogočiti sajenje različnih poljščin na vsaki ravni.
V: Kaj se zgodi s hranilnimi snovmi v tleh ob deževju pri terasnem kmetovanju?
O: Ko pri terasnem kmetovanju dežuje, se hranila v tleh ne odplaknejo, temveč se prenesejo na naslednjo raven.
V: Kako je terasasto kmetovanje omogočilo gradnjo akvaduktov?
O: Terasno kmetovanje je omogočilo gradnjo akvaduktov, saj je ustvarilo stabilno strukturo, skozi katero je voda tekla in odtekala na vsako raven.
V: Kdo je še neodvisno razvil zamisel o terasnem kmetovanju?
O: Inki so samostojno razvili zamisel o terasnem kmetovanju.
V: Kaj je posebnega na sistemu akvaduktov, ki so ga zgradili Inki?
O: Sistem akvaduktov, ki so ga zgradili Inki, je bil zgrajen tako dobro, da se uporablja še danes.
