Talasemija: definicija, vzroki, simptomi in zdravljenje

Talasemija (ali talasemija) je genetska motnja krvi, ki je najpogosteje prisotna v prebivalcih sredozemskega porekla, pa tudi v nekaterih delih Bližnjega vzhoda, Južne Azije, Afrike in jugovzhodne Azije. Gre za skupino dednih motenj, pri katerih je motena tvorba rdečih krvničk in hemoglobina, beljakovine, ki prenaša kisik v telesu. Posledica je pomanjkanje hemoglobina in manjše število pravilno delujočih rdečih krvničk, kar povzroča različno izrazito slabokrvnost (anemijo).

Vzroki in dednost

Talasemijo povzročajo mutirani geni, ki regulirajo sintezo pod-enot hemoglobina. Obstajata dve glavni obliki:

Alfa-talasemija – povzročena z napakami v genih HBA1 in HBA2 (običajno na kromosomu 16). Odvisno od števila prizadetih genov so klinične težave od skoraj neopaznih do smrtno nevarnih.
Beta-talasemija – posledica napak v genu HBB (na kromosomu 11). Običajno se deli na blago obliko (talasemija minor), intermediarno obliko in hudo obliko (talasemija major), znano tudi kot Cooleyjeva anemija.

Talasemija se običajno deduje kot avtosomno recesivna motnja: za hudo bolezen morata biti prizadeta oba alela. Osebe z enim spremenjenim alelom so nosilci (heterozigoti) in imajo pogosto blago anemijo ali niso simptomatični, vendar so prenašalci bolezni.

Zakaj mutacija vztraja v populaciji

Talasemija lahko v heterozigotnem stanju nudi določeno zaščito pred malarijo, zato ima mutacija selektivno prednost v območjih, kjer je bila ali je malarija pogosta. Ta selektivna prednost za preživetje nosilcev (znana kot heterozigotska prednost) je pomemben razlog, da se mutacija ohranja v populacijah dlje, kot bi pričakovali glede na samo stopnjo novih mutacij.

Simptomi

Klinična slika je odvisna od vrste in resnosti motnje. Pogosti znaki in simptomi vključujejo:

Utrujenost in šibkost (zaradi anemije)
Bleda koža in zlatenica
Upočasnjen rast in razvoj pri otrocih
Hitra zasoplost in šibkost ob naporu
Razširjena vranica (splenomegalija) in morebitne deformacije kosti obraza in lobanje zaradi povečanega hematopoetskega napora
Povečano tveganje za okužbe, vključno s pljučnico

Pri težjih oblikah (talasemija major) se simptomi običajno pojavijo v prvem ali drugem letu življenja in brez zdravljenja lahko privedejo do hude kronične bolezni ter zgodnje smrti.

Diagnoza

Za postavitev diagnoze se uporabljajo:

Krvi izpis (CBC) z merjenjem MCV (srednji volumen eritrocita) — pogosto prisotna mikrociroza (majhne rdeče krvničke).
Preiskave hemoglobinskega spektra (hemoglobin elektroforeza ali HPLC) za določitev deleža različnih oblik hemoglobina.
Genetsko testiranje za potrditev mutacij v geni HBA in HBB.
Prenatalno testiranje (npr. biopsija horionskih resic ali amniocenteza) in testiranje novorojenčkov, kjer je to potrebno zaradi družinske anamneze ali tvegane populacije.

Zdravljenje

Zdravljenje je odvisno od tipa in resnosti talasemije. Cilj je nadzorovati simptome, preprečiti zaplete in izboljšati kakovost življenja:

Transfuzije krvi – redne transfuzije so temelj zdravljenja pri talasemiji major, saj vzdržujejo normalno raven hemoglobina; daljše obdobje transfuzij vodi do kopičenja železa.
Odstranjevanje presežnega železa (chelacija) – zaradi pogostih transfuzij ali povečane absorpcije železa mora večina bolnikov prejemati chelacijsko terapijo (na primer z zdravili, kot so deferoksamin, deferipron ali deferasiroks), da preprečijo preobremenitev z železom in poškodbe srca, jeter in endokrinih žlez.
Folat in prehranska podpora – nadomestno jemanje folne kisline lahko pomaga pri nastajanju rdečih krvničk; pravilna prehrana in nadzor pomanjkanj so pomembni.
Splenektomija – pri nekaterih bolnikih z večjimi uničenji rdečih krvničk ali ponavljajočimi transfuzijami je odstranitev vranice lahko koristna, vendar poveča tveganje za določene okužbe.
Presaditev kostnega mozga / hematopoetskih matičnih celic – edina pogosto dokončna terapija za nekatere bolnike. Bolnike s talasemijo je mogoče ozdraviti s presaditvijo kostnega mozga od združljivih darovalcev. Vendar je za to metodo potreben skladen darovalec, ki se ujema s HLA.
Genska terapija in nove metode – v zadnjih letih se razvijajo terapije, ki vključujejo dodajanje funkcionalnih različic beta-globinskega gena ali urejanje genoma (npr. s CRISPR), kar obeta trajnejše rešitve za nekatere bolnike / poskusne protokole.

Zapleti

Talasemija lahko povzroči več zapletov, med katerimi so:

Preobremenitev z železom, ki vodi v poškodbe srca, jeter in endokrinih žlez (npr. sladkorna bolezen, motnje rasti, motnje spolne funkcije).
Deformacije kosti zaradi povečane hematopoeze ter osteoporoza.
Srčno-žilne težave, vključno z srčno-žilnimi boleznimi, ki so vodilni vzrok smrti pri bolnikih z nelikvidnim zdravljenjem.
Povečano tveganje za okužbe, zlasti po splenektomiji.

Preprečevanje in svetovanje

Za preprečevanje rojstev otrok s hudimi oblikami talasemije so pomembni:

Populacijsko usmerjeno presejanje in genetsko svetovanje za pare iz ogroženih regij ali z družinsko anamnezo.
Predporočno ali prednosečnostno testiranje parov, da se oceni tveganje za prenos motnje.
Prenatalno diagnostiko, če obstaja povečano tveganje.

Prognoza in epidemiologija

Napredek v transfuzijski medicini, chelacijski terapiji in možnostih presaditve matičnih celic je močno izboljšal pričakovano življenjsko dobo in kakovost življenja bolnikov z talasemijo, zlasti v državah z dobrim dostopom do zdravljenja. Kljub temu so zapleti, zlasti posledica preobremenitve z železom in srčno-žilnih bolezni, še vedno pomemben izziv.

Talasemija je najbolj razširjena v sredozemski regiji, vendar se zaradi migracij pojavlja tudi v drugih delih sveta. Pomembno je zgodnje odkrivanje, ustrezno spremljanje in individualiziran pristop k zdravljenju.

V tem pogledu je talasemija podobna drugi genetski motnji, ki prizadene hemoglobin, srpastocelični bolezni, vendar imata obe bolezni svoje značilnosti, zdravljenje in dolgoročne izzive.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je talasemija?

O: Talasemija je genetska motnja krvi, ki izvira iz sredozemske regije. Ta bolezen je posledica oslabitve in uničenja rdečih krvničk zaradi mutiranih genov, ki vplivajo na to, kako telo proizvaja hemoglobin.

V: Kateri so nekateri zapleti, povezani s talasemijo?

O: Zapleti, povezani s talasemijo, so lahko pljučnica, preobremenitev z železom, deformacije kosti in bolezni srca in ožilja.

V: Kako talasemija ščiti pred malarijo?

O: Nosilci talasemije imajo selektivno prednost pri preživetju za nosilce (tako imenovana heterozigotska prednost), ki pomaga ohranjati mutacijo v populaciji, ki je veliko večja od stopnje mutacije. To jih ščiti pred malarijo, ki je ali je bila pogosta v regijah, kjer je ta lastnost pogosta.

V: Ali obstajajo različne različice talasemije?

O: Da, obstaja več različnih različic talasemije, vsaka od njih je posledica mutacije na drugem mestu v genomu. Podobna je drugi genetski motnji, ki prizadene hemoglobin, srpastocelični bolezni.

V: Ali je bolnike s talasemijo mogoče ozdraviti?

O: Da, bolnike s talasemijo je mogoče ozdraviti s presaditvijo kostnega mozga od skladnih darovalcev, ki imajo skladnega darovalca s HLA.