Jaltska konferenca (1945): odločitve zaveznikov in razdelitev Evrope

Jaltska konferenca 1945: ključne odločitve zaveznikov, razdelitev Evrope in vpliv na povojni red ter začetek hladne vojne.

Konferenca na Jalti (včasih imenovana tudi Krimska konferenca) je potekala od 4. do 11. februarja 1945, nekaj mesecev pred koncem druge svetovne vojne v Evropi. Predsednik vlade Združenega kraljestva (Winston Churchill), predsednik ZDA (Franklin D. Roosevelt) in diktator ZSSR (Josip Stalin) so se sestali na Krimu in razpravljali o tem, kaj storiti z Nemčijo. Konferenca na Jalti je bila pomemben del evropske zgodovine.

Kraj srečanja in udeleženci

Srečanje je potekalo v okolici mesta Jalta na ruskem polotoku Krim, predvsem v palači Livadija. Udeležili so ga voditelji treh zavezniških Velikih sil — Winston Churchill (VB), Franklin D. Roosevelt (ZDA) in Josip Stalin (ZSSR) — skupaj z njihovimi delegacijami. Namen je bil uskladiti politične in vojaške ukrepe za obdobje po zmagi nad Nemčijo.

Glavne odločitve

Na konferenci so bile sprejete ključne odločitve, ki so oblikovale povojno ureditev Evrope:

• Razdelitev Nemčije in Berlin: dogovor o začasni delitvi Nemčije na okupacijske cone (zdaj splošno priznano kot štiri cone: ZDA, VB, ZSSR in Francija) ter o delitvi Berlina na okupacijske sektorje. Cilj je bil demilitarizacija, denacifikacija, decentralizacija in demokratizacija Nemčije.
• Pravica do brezplačnih volitev in "Yaltina deklaracija o osvobojenih državah Evrope": zavezniki so se formalno zavezali, da bodo države, osvobojene izpod nacistične oblasti, dobile svobodne volitve in vladavino prava. Vendar je bila formulacija dokaj ohlapna in omogočila različne interpretacije.
• Poljska in meje: dogovorjeno je bilo, da bo vzhodna meja Poljske potekala približno po Curzonovi liniji (tj. predaja vzhodnih poljskih ozemelj Sovjetski zvezi), Poljska pa bo kompenzirana z ozemlji na zahodu, ki so bila prej del Nemčije. Natančne meje so bile predmet poznejših pogajanj med zavezniki in nemškimi predstavniki.
• Vstop ZSSR v vojno proti Japonski: Stalin se je zavezal, da bo Sovjetska zveza vstopila v vojno proti Japonski v roku dveh do treh mesecev po porazu Nemčije, v zameno pa je dobil določene geopolitične in vojaške privilegije v Aziji.
• Organizacija združenih narodov (OZN): soglasje o vzpostavitvi nove mednarodne organizacije za vzdrževanje miru — Združenih narodov — in dogovor o stalnih članicah Varnostnega sveta, ki naj bi imele tudi pravico do veta (ZDA, VB, ZSSR, Francija in Kitajska).
• Reparacije in povojna odgovornost: dogovorjeni so bili splošni načeli glede reparacij, prerazporeditve industrijske opreme in procesuiranja vojnih zločincev (potem so sledili sodni procesi, npr. v Nürnbergu).

Posledice in sporna vprašanja

Odločitve s Jaltske konference so imele dolgotrajne posledice:

• Vzhodna Evropa je v praktičnem smislu prišla v sfero močnega sovjetskega vpliva. Čeprav je bilo v dogovorih omenjeno izvajanje svobodnih volitev, je Sovjetska zveza v mnogih državah vzpostavila pro-sovjetske vlade, kar je pripeljalo do omejitve političnih svoboščin in do delitve Evrope na zahodni in vzhodni blok.
• Razdelitev Nemčije in Berlina ter reparacije so ustvarili temelje za dolgotrajno zasedbo in končno delitev do ponovne združitve leta 1990.
• Dogovor o vstopu ZSSR v vojno proti Japonski in pridobitne pravice v Aziji so vplivale na povojno ureditev daljnovzhodnega območja.
• Prisotnost stalnih članic in veta v OZN je oblikovala sistem mednarodnih odnosov, kjer so velike sile imele neposreden vpliv na odločitve Varnostnega sveta.

Kritike in zgodovinska vrednost

Jalta je pogosto predmet zgodovinskih razprav in kritik. Nasprotne strani dogodka poudarjajo različne vidike:

• Za nekatere sodobnike in poznejše ocenjevalce so bile odločitve nujne pragmatične rešitve v kontekstu dokončanja druge svetovne vojne in hitre organizacije povojnega reda.
• Drugi kritiki trdijo, da so bile nekatere zaveze, zlasti glede svobodnih volitev v vzhodni Evropi, preveč nejasne ali odprte za izkoriščanje, kar je omogočilo utrditev sovjetskega nadzora in začetek hladne vojne.
• Konferenčni zapisi in kasnejše razkritje dokumentov so sprožili razprave o naravi usklajevanj in o tem, ali so bile nekatere odločitve sprejete na škodo držav, kot je bila Poljska.

Skupno gledano je Jalta predstavljala ključni trenutek oblikovanja povojnega sveta: potrdila je prevlado velikih sil pri urejanju evropskih meja in vzpostavila institucionalne temelje (OZN), hkrati pa tudi nakazala razpoke, ki so kmalu prerasle v tedanje nasprotovanje med Vzhodom in Zahodom — hladno vojno.

Dogovori

Zavezniki so se strinjali, da :

• Nemčija naj bi bila popolnoma razorožena.
• Ustanovljena naj bi bila nova svetovna organizacija, imenovana Združeni narodi (ZN).
• Stalin je tri mesece po porazu Nemčije privolil v vojno proti Japonski.
• Nemčija bi bila razdeljena na štiri različne dele (okupacijske cone): eno bi zasedla Francija, drugo ZSSR, tretjo ZDA in četrto Združeno kraljestvo.
• Berlin bi bil prav tako razdeljen na štiri različne dele.
• Tisti, ki so zagrešili vojne zločine, bi bili obsojeni in kaznovani.
• Na Poljskem bi bila vzpostavljena nevtralna vlada.
• Vzhodna Evropa bi bila pod Stalinovim vplivom.
• V državah, ki so bile osvobojene nemške nadvlade, naj bi potekale svobodne volitve.
• Začetek načrtovanja vojnih reparacij in zneska, ki ga bo Nemčija dolgovala drugim državam.

Churchill, Roosevelt in Stalin (v tem vrstnem redu)

Išči po črki