Vsebina

1 Dogodki

2 Evropa

3 Azija

4 Rojstva

5 Smrtni primeri

Dogodki

Leto 1118 je bilo polno političnih sprememb in pomembnih prelomnic v Evropi in na Bližnjem vzhodu, zlasti v obdobju križarskih držav in bizantinske dinastije Komnenov. Spodaj so povzeti najpomembnejši dogodki tega leta.

  • Politične spremembe v Jeruzalemu: Po smrti kralja Baldwina I. (glej razdelek Smrtni primeri) je na prestol stopil Baldwin II. (Baldwin II. de Bourcq). Prehod oblasti je vplival na nadaljnje obrambne in zunanjepolitične razmere v Križarski državi Jeruzalem.
  • Smrt bizantinskega cesarja in nasledstvo: Cesarski presto Bizanca je zapustil Alexios I. Komnen, po njegovi smrti je cesar postal njegov sin Janez II. (John II Komnen). Ta sprememba je imela pomembne posledice za nadaljnjo zunanjepolitično usmeritev Bizanca in odnose s sosednjimi silami.
  • Ustanavljanje vojaških redov v Palestini: V Jeruzalemu se je okoli leta 1118 oblikovala skupina bojevnikov, ki jih je kasneje zgodovina poznala kot vitezi templjarji. Njihovo redovno življenje in formalno priznanje sta se razvila v naslednjih letih; uradno priznanje reda je prišlo pozneje (npr. na koncilu v Troyesu leta 1129).
  • Vatikanski dogodki: Leta 1118 je prišlo do menjave na papeškem prestolu (glej razdelek Smrtni primeri in Evropa), kar je vplivalo na odnose med papeštvom in svetovnimi vladarji v času spora glede investiture.

Evropa

  • Reconquista — osvojitev Zaragoze (1118): Pod vodstvom Alfonso I. Aragonskega (Alfonso the Battler) je bil pomemben mejnik v rekonkvisti — mesto Zaragoza je bilo osvojeno in postalo del njegovega kraljestva. Ta dogodek je okrepil položaj Aragonije na Iberskem polotoku in zmanjšal moč muslimanskih taifa kraljestev na severu Španije.
  • Papeški prestol: Po smrti papeža Pasckala II. je bil na prestol izvoljen Gelazij II. (izvolitev leta 1118). Njegovo papeževanje je bilo zaznamovano z napetostmi med papeštvom in Svetim rimskim cesarstvom (spori glede investiture), kar je povzročilo politično negotovost in izgon papeža iz Rima v naslednjih letih.
  • Zgodovina Normanskega zahoda in Anglije: Vladavine v zahodni Evropi so bile relativno stabilne, vendar so potekale lokalne vojaške akcije in politična manevriranja med fevdalnimi gospodarskimi središči. V Angliji je oblast nadaljeval Henry I., ki je utrjeval centralno moč po dogodkih iz prejšnjih desetletij.

Azija

  • Bizantinska politika proti turškim in seldžuškim silam: Po smrti Alexiosa I. so se strateške razmere na vzhodnih mejah Bizanca nekoliko spremenile; novi cesar Janez II. je prevzel odgovornost za nadaljevanje obrambnih in diplomatskih pobud proti seldžuškim Turkom in drugod.
  • Vzhodnoazijske spremembe: V začetku 12. stoletja so v Aziji potekale pomembne premestitve moči — dinastija Jin (jurchenski vladarji) je bila že ustanovljena (1115) in je v naslednjih letih okrepila svoje položaje proti kitajskim dinastijam. V tem času so se nadaljevali premiki ter vojaški spopadi, ki so spreminjali politično karto regije.
  • Drugi deli Azije: V različnih delih Azije (Indija, Zahodni Srednji vzhod, Kavkaz) so lokalne dinastije in vladarji v 12. stoletju nadaljevali z boji za vpliv, vendar so bile spremembe pogosto postopne in odvisne od lokalnih razmer.

Rojstva

  • Manuel I. Komnen (rodil se približno 28. novembra 1118) — kasneje bizantinski cesar (1143–1180), ki je znan po prizadevanjih za obnovo bizantinskega vpliva v Sredozemlju in po aktivni zunanji politiki do zahoda in vzhoda.
  • Veliko drugih rojstev plemičev, cerkvenih voditeljev in kulturnih osebnosti se je zgodilo tudi v tem letu; za številne natančni datumi rojstva niso dobro dokumentirani.

Smrtni primeri

  • Papež Pasckal II. (umrl 21. januar 1118) — njegov pontifikat je bil zaznamovan z vprašanji investiture in s spori s Svetim rimskim cesarjem. Njegova smrt je sprožila izvolitev novega papeža, Gelazija II.
  • Kralj Baldwin I. Jeruzalemskega (umrl 2. aprila 1118) — eden ključnih ustanoviteljev in utrjevalcev Križarske države Jeruzalem. Njegova smrt je povzročila spremembo vodstva in pomembne politične premike v vzhodnem Sredozemlju; prestol je zasedel Baldwin II.
  • Alexios I. Komnen (umrl 15. avgusta 1118) — cesar Bizanca, ki je s svojimi reformami in vojaškimi akcijami okrepljal državo po viharnih 11. stoletjih. Njegova smrt je bila pomembna prelomnica v bizantinski zgodovini in je pomenila začetek vladavine njegovega sina Janeza II.
  • Druge pomembne smrtne primere leto 1118 vključujejo lokalne voditelje, škofe in plemiče po Evropi in Bližnjem vzhodu; natančni seznami so odvisni od lokalnih kronik in virov.

Opomba: Nekateri datumi in dogodki iz 12. stoletja so predmet zgodovinskih virov z različnimi interpretacijami. Na primer, ustanovitev viteškega reda, ki bo postal znan kot vitezi templjarji, se pogosto navaja kot dogodek okoli let 1118–1119; formalno in širše cerkveno priznanje pa je sledilo v naslednjih desetletjih.