Seldžuki
Seldžuki (tudi Seldžuki, Seldjuki, Seldžuki, včasih tudi Seldžuški Turki) so bili muslimanska dinastija. Od 11. do 14. stoletja so vladali delom Srednje Azije in Bližnjega vzhoda. Njihov imperij je bil znan kot Veliko seldžuško cesarstvo, ki je segalo od Anatolije do Pakistana. Seldžuki so se borili tudi proti kristjanom v prvi križarski vojni.
Seldžuki so bili eni od kulturnih prednikov zahodnih Turkov, današnjih prebivalcev Azerbajdžana, Turčije in Turkmenistana. Prvotno je bila rodbina Seldžukov veja turkov Kinik Oghuz, ki so v 9. stoletju živeli severno od Kaspijskega in Aralskega morja v svojem kaganatu Yabghu v oghuški konfederaciji.
Seldžuki leta 1092, ko so imeli pod nadzorom največje območje
Vladarji dinastije Seldžuki 1037-1157
- Tugrul I (Tugrul Beg) 1037-1063
- Alp Arslan bin Chaghri 1063-1072
- Džalal ad-Davlah Malik Šah I 1072-1092
- Nasir ad-Din Mahmud I 1092-1093
- Rukn ad-Din Barkiyaruq 1093-1104
- Mu'izz ad-Din Malik Šah II 1105
- Ghiyath ad-Din Muhammad/Mehmed I Tapar 1105-1118
- Mahmud II 1118-1131
- Mu'izz ad-Din Ahmed Sanjar 1131-1157
Seldžuški vladarji Kermana 1041-1187
Kerman je bila država v južni Perziji. Padel je leta 1187, verjetno ga je osvojil Toğrül III Veliki Seldžuki.
- Qawurd 1041-1073
- Kerman šah 1073-1074
- Sultan Šah 1074-1075
- Husein Omar 1075-1084
- Turan Šah I. 1084-1096
- Iranski šah 1096-1101
- Arslan Šah I 1101-1142
- Mehmed I. (Mohamed) 1142-1156
- Toğrül Shah 1156-1169
- Bahram Šah 1169-1174
- Arslan šah II. 1174-1176
- Turan šah II 1176-1183
- Mehmed II (Mohamed) 1183-1187
Seldžuški vladarji v Siriji 1076-1117
- Abu Sa'id Tadž ad-Davla Tutuš I 1085-1086
- Džalal ad-Davlah Malik Šah I. Veliki Seldžuški 1086-1087
- Qasim ad-Dawla Abu Said Aq Sunqur al-Hajib 1087-1094
- Abu Sa'id Tadž ad-Davla Tutuš I. (drugič) 1094-1095
- Fakhr al-Mulk Radvan 1095-1113
- Tadj ad-Dawla Alp Arslan al-Akhras 1113-1114
- Sultan Šah 1114-1123
Sultani/emirji Damaska:
- Aziz ibn Abaak al-Khwarazmi 1076-1079
- Abu Sa'id Tadž ad-Davla Tutuš I 1079-1095
- Abu Nasr Shams al-Muluk Duqaq 1095-1104]
- Tutush II 1104
- Muhi ad-Din Baqtash 1104
Atabegi iz Alepa:
- Lulu 1114-1117
- Shams al-Havas Yariqtash 1117
- Imad ad-Din Zengi 1128-1146
- Nur ad-Din 1146-1174
Seldžuški sultani v Rimu (Anatolija) 1077-1307
- Kutalmish 1060-1077
- Süleyman Ibn Kutalmish (Sulejman) 1077-1086
- Dawud Kilij Arslan I 1092-1107
- Malik Šah 1107-1116
- Rukn ad-Din Mas'ud 1116-1156
- Izz ad-Din Kilij Arslan II 1156-1192
- Ghiyath ad-Din Kay Khusrau I 1192-1196
- Süleyman II (Sulejman) 1196-1204
- Kilij Arslan III 1204-1205
- Ghiyath ad-Din Kay Khusrau I (drugič) 1205-1211
- Izz ad-Din Kay Ka'us I 1211-1220
- Ala ad-Din Kay Qubadh I 1220-123]
- Ghiyath ad-Din Kay Khusrau II 1237-1246
- Izz ad-Din Kay Ka'us II 1246-1260
- Rukn ad-Din Kilij Arslan IV 1248-1265
- Ala ad-Din Kay Qubadh II 1249-1257
- Ghiyath ad-Din Kay Khusrau II (drugič) 1257-1259
- Ghiyath ad-Din Kay Khusrau III 1265-1282
- Ghiyath ad-Din Mas'ud II 1282-1284
- Ala ad-Din Kay Qubadh III 1284
- Ghiyath ad-Din Mas'ud II (drugič) 1284-1293
- Ala ad-Din Kay Qubadh III (drugič) 1293-1294
- Ghiyath ad-Din Mas'ud II (tretjič) 1294-1301
- Ala ad-Din Kay Qubadh III (tretjič) 1301-1303
- Ghiyath ad-Din Mas'ud II (četrtič) 1303-1307
- Ghiyath ad-Din Mas'ud III 1307
Sultanat Rüm leta 1190
Vprašanja in odgovori
V: Kdo so bili Seldžuki?
O: Seldžuki so bili turška sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delom Srednje Azije in Bližnjega vzhoda.
V: Kako je bilo znano njihovo cesarstvo?
O: Njihov imperij je bil znan kot Veliki seldžuški imperij, ki je segal od Anatolije do Afganistana.
V: Kakšno vero so prakticirali?
O: Seldžuki so prakticirali sunitski islam.
V: Kako so ravnali z ne-suniti?
O: Nesuniti, kot so šiitski muslimani in zoroastrijanci, so bili pod vladavino Seldžukov močno zatirani, saj so se Seldžuki imeli za zaščitnike sunitskega islama in Abasidskega kalifata.
V: Od kod izvira rod Seldžukov?
O: Rod Seldžukov izvira iz veje Turkov Kinik Oghuz, ki so v 9. stoletju živeli v stepah severno od Kaspijskega in Aralskega morja v današnjem Turkmenistanu.
V: Ali danes obstajajo potomci zahodnih Turkov?
O: Da, današnji prebivalci Azerbajdžana, Turčije in Turkmenistana so potomci zahodnih Turkov.
V: Ali so se med prvo križarsko vojno borili proti kristjanom?
O: Da, med prvo križarsko vojno so se Seldžuki borili proti kristjanom.
