Artur Schnabel: avstrijski pianist, skladatelj in pedagog (1882–1951)
Artur Schnabel (1882–1951) — avstrijski pianist, skladatelj in pedagog; svetovno priznan interpret Mozarta, Beethovna in Schuberta, ikona 20. stoletja klasične glasbe.
Artur Schnabel (17. april 1882 - 15. avgust 1951) je bil avstrijski klasični pianist, skladatelj in pedagog. Bil je eden najboljših pianistov dvajsetega stoletja. Bil je zelo resen pianist. Na ljudi ni poskušal narediti vtisa s hitrim ali glasnim igranjem. Najbolj je zaslovel z igranjem Mozartove, Beethovnove in Schubertove glasbe.
Kraj, v katerem se je rodil Schnabel, se je imenoval Kunzendorf. Bil je blizu mesta Bielitz v Avstro-Ogrski. Zdaj se Kunzendorf imenuje Lipnik, Bielitz pa Bielsko-Biała in je na Poljskem. Ko je bil star dve leti, se je njegova družina preselila na Dunaj. Pri štirih letih je začel igrati klavir. Pri devetih letih je začel obiskovati ure klavirja pri slavnem učitelju Teodorju Lešetiškem. Pri njem se je učil sedem let, do leta 1897. Glasbeno teorijo in kompozicijo je študiral tudi pri Eusebiusu Mandyczewskem. Leta 1897 je imel svoj prvi koncert na Dunaju. Nato je koncertiral še v Budimpešti, Pragi in Brnu.
Schnabel se je leta 1898 preselil v Berlin. Zaslovel je s koncerti z Berlinskim filharmoničnim orkestrom in s komorno glasbo. Rad je igral komorno glasbo in jo igral vse življenje. Med slavnimi glasbeniki, s katerimi je igral komorno glasbo, so bili Carl Flesch, Joseph Szigeti in Bronislaw Huberman (violina), Paul Hindemith (viola) ter Pablo Casals, Gregor Piatigorsky in Pierre Fournier (violončelo). Igral je tudi klavir za kontraaltno pevko Therese Behr (1876-1959). Leta 1905 se je z njo poročil. Imela sta dva sinova. Karl Ulrich Schnabel (1909-2001) je bil pianist, Stefan Schnabel (1912-99) pa igralec.
Leta 1933 je Adolf Hitler postal vodja Nemčije, Schnabel, ki je bil Jud, pa se je preselil v Anglijo. Leta 1939 se je preselil v Združene države Amerike. Po koncu druge svetovne vojne se je vrnil v Evropo. Do konca življenja je koncertiral tam in v Združenih državah Amerike. Umrl je leta 1951 v Axensteinu v Švici.
Stil, repertoar in pomen
Schnabel je veljal za enega najpomembnejših interpretov klasičnega in kromatsko-romantičnega repertoarja. Njegov slog je bil premišljen in intimen; poudarjal je notranjo arhitekturo skladb, jasnost fraziranja in logiko oblikovanja, namesto tehničnega blešča ali ekstravagantnih efektov. Posebej je postal znan po interpretacijah Beethovna, Mozarta in Schuberta, s katerimi je postavil visoke umetniške standarde.
Beethovenove sonate in komorna glasba
Schnabel je bil med prvimi pianistji, ki so v svojih koncertnih ciklih dosledno izvajali celoten nabor Beethovenovih klavirskih sonat. Njegovi nastopi tega cikla so veljali za prelomne in so močno vplivali na kasnejše generacije glasbenikov. Poleg solo repertoarja je bil izjemno predan komorni glasbi; sodeloval je z najboljšimi instrumentalisti svojega časa in pogosto nastopal na recitalih ter v manjših zasedbah, kjer je iskal globino druženja glasov in prosojnost interpretacije.
Posnetki in pedagoški vpliv
Čeprav je bil Schnabel sprva previden do snemanja — menil je, da posnetek ne more vedno v celoti zajeti umetniškega namena — je vseeno pustil pomembno zvočno zapuščino. Njegovi posnetki, zlasti izvedbe Beethovnovih sonat in izbrani komorni posnetki, veljajo za zgodovinsko pomembne in vplivne reference za študij interpretacije. Kot pedagog je imel velik vpliv: vodil je seminarje in individualne lekcije, njegovo razumevanje besedila, strukture in slogovnih zahtev pa so posredovali številnim učencem ter prek njih vplivali na pedagoške prakse v naslednjih generacijah.
Skladateljska dejavnost in pisanja
Schnabel je bil tudi avtor lastnih skladb in priredb ter je pisal o glasbi; čeprav njegovo delo kot skladatelja ni doseglo enakega renomeja kot njegovo izvajalsko delo, pokazuje dodatno dimenzijo njegovega umetniškega interesa. Njegova razmišljanja o glasbi in interpretaciji so do danes vir spoznanj za študente in raziskovalce interpretativnih pristopov.
Osebno življenje in zapuščina
Schnablova življenjska pot — od rojstva v Kunzendorfu (današnji Lipnik) prek dunajske izobrazbe in berlinskega delovanja do izselitve zaradi naraščajočega antisemitizma in vojne — odseva tragično zgodovinsko ozadje njegovega časa. Po vrnitvi v Evropo po vojni je nadaljeval koncertno pot do smrti leta 1951. Njegovi sinovi, zlasti pianist Karl Ulrich Schnabel, so nadaljevali glasbeno tradicijo. Schnablova dediščina živi v številnih zvočnih zapisih, zapisih nastopov in vplivu na pedagoge ter interpretativno misel za naslednje generacije pianistov.
Njegovo ime še vedno zaseda pomembno mesto v zgodovini izvrstne klavirske umetnosti 20. stoletja; Schnablove interpretacije so predmet študija zaradi svoje poglobljene musikalnosti, jasne strukture in etosa, ki je postavil glasbeno resnost pred virtuoznost zaradi samega efekta.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Artur Schnabel?
O: Artur Schnabel je bil avstrijski klasični pianist, skladatelj in učitelj, ki je živel v dvajsetem stoletju.
V: Kakšen tip pianista je bil?
O: Bil je zelo resen pianist, ki ni poskušal narediti vtisa na ljudi s hitrim ali glasnim igranjem.
V: Kako slaven je bil?
O: Bil je eden najboljših pianistov dvajsetega stoletja.
V: Kakšno glasbo je igral?
O: Najbolj znan je bil po igranju glasbe Mozarta, Beethovna in Schuberta.
V: Kdaj je živel Artur Schnabel?
O: Artur Schnabel je živel od 17. aprila 1882 do 15. avgusta 1951.
V: Od kod je prišel?
O: Prišel je iz Avstrije.
V: Ali je bil Artur Schnabel tako skladatelj kot pianist?
O: Da, bil je tudi skladatelj in učitelj.
Iskati