Barry Marshall – Nobelovec, ki je dokazal, da H. pylori povzroča želodčne razjede
Barry James Marshall, AC, FRS, FAA (rojen 30. septembra 1951) je avstralski zdravnik in dobitnik Nobelove nagrade za fiziologijo ali medicino za leto 2005. Je profesor klinične mikrobiologije na Univerzi Zahodne Avstralije. Marshall je znan po tem, da je dokazal, da je bakterija Helicobacter pylori vzrok za večino želodčnih razjed. To je spremenilo dolgoletno medicinsko prepričanje, po katerem so razjede povzročali stres, začinjena hrana in preveč kisline. Pred kratkim je prevzel službo za polovični delovni čas na državni univerzi v Pensilvaniji.
Zgodnje življenje in izobraževanje
Marshall se je rodil v Avstraliji in se izobraževal za zdravnika na univerzi v Zahodni Avstraliji. Po končanem študiju se je usmeril v področje gastroenterologije in mikrobiologije, kjer ga je zanimala povezava med bakterijami in boleznimi prebavil.
Raziskave in odkritje Helicobacter pylori
V sodelovanju s patohistologom dr. Robinom Warrenom je Marshall v poznih 1970-ih in zgodnjih 1980-ih opazil spiralne bakterije v vzorcih želodčne sluznice bolnikov z gastritisom in razjedami. Skupaj so uspešno izolirali in kultivirali bakterijo, danes znano kot Helicobacter pylori, ter z raziskavami pokazali njeno prisotnost pri številnih primerih kroničnega gastritisa in peptične razjede.
Samoinfekcija in dokazovanje vzročnosti
Da bi izpolnila kriterije za dokaz vzročnosti, sta raziskovalca morala premostiti močan skepticizem medicinske skupnosti. Eden najbolj odmevnih korakov je bil Marshallov drzen eksperiment, ko je sam zaužil kulturo H. pylori in si priznal gastritis, kar je dalo neposredne dokaze, da bakterija lahko povzroči vnetje želodčne sluznice. Ta samoinfekcija je postala simbol para-dokaznih pristopov v znanstvenem preverjanju hipotez.
Vpliv na zdravljenje in medicinsko prakso
Odkritje povezave med H. pylori in peptičnimi razjedami je sprožilo preobrat v zdravljenju: razjede niso več obravnavali le z zaviralci kisline in spremembami življenjskega sloga, temveč so uvedli antibiotično eradikacijsko terapijo, ki je pri mnogih bolnikih trajno pozdravila razjede in zmanjšala tveganje za ponovitve ter povezane zaplete.
Nobelova nagrada in priznanja
Za svoje delo je Marshall skupaj z Robinom Warrenom prejel Nobelovo nagrado leta 2005. Poleg tega je prejel številna druga priznanja in častne nazive (med njimi AC, FRS in FAA), ki odražajo pomemben prispevek k medicini in mikrobiologiji.
Naslednji koraki in javni vpliv
Marshall je bil dejaven tudi v širjenju zavedanja o bakterijski etiologiji razjed in v spodbujanju uporabe ustrezne antibiotikovne terapije. Njegovo odkritje je vplivalo tudi na raziskave možne povezave med H. pylori in nekaterimi primeri raka želodca, kar je spodbudilo nadaljnje študije preventive in zgodnjega odkrivanja.
Dediscina
Prispevek Barryja Marshalla velja za enega izmed najpomembnejših premikov v gastroenterologiji 20. stoletja: iz temeljev je spremenil razumevanje in zdravljenje pogostih kroničnih stanj prebavil ter poudaril pomen mikroorganizmov pri kroničnih boleznih. Njegovo delo ostaja temelj za nadaljnje raziskave v mikrobiomu, infektologiji in preventivni medicini.
Zgodnja leta
Marshall se je rodil v Kalgoorlieju v Zahodni Avstraliji. Živel je v Kalgoorlieju in Carnarvonu, dokler se pri sedmih letih ni preselil v Perth. Srednjo šolo je obiskoval na Newman College v Perthu. Na Univerzi Zahodne Avstralije je študiral medicino in kirurgijo. Z ženo Adrienne se je poročil leta 1972. Leta 1972 je bil tudi državni prvak Zahodne Avstralije v igranju jo-joja.
Življenje in raziskave
Leta 1979 je Marshall postal zdravnik v bolnišnici Royal Perth Hospital. V bolnišnici je spoznal Robina Warrena, patologa, ki se je zanimal za gastritis. Oba sta se leta 1981 usposabljala iz interne medicine v bolnišnici Royal Perth Hospital. Skupaj sta preučevala spiralne bakterije pri gastritisu. Leta 1982 sta vzgojila kulturo H. pylori. Delala sta na svoji zamisli, da obstaja bakterijski vzrok za peptični ulkus in želodčnega raka. Znanstveniki in zdravniki so se njuni zamisli posmehovali, saj niso verjeli, da bi v kislem želodcu lahko živela kakšna bakterija. Marshall je dejal: "Vsi so bili proti meni, vendar sem vedel, da imam prav." Drugi zdravniki so rekli, da ne bodo verjeli, dokler se zamisel o H. pylori ne dokaže.
Marshall in Warren sta leta 1984 poskusila dati bakterije pujskom, vendar se to ni obneslo. Marshall je popil nekaj bakterij in kmalu se je pojavil gastritis z ahlorhidrijo. Imel je nelagodje v želodcu, slabost, bruhanje in slab zadah. Štirinajsti dan okužbe biopsija Marshallovega želodca ni pokazala nobenih bakterij. Njegovo telo se je bakterij morda znebilo brez pomoči. Njegova žena ga je takoj prisilila, da je vzel antibiotike, zato ni bilo mogoče ponovno preveriti negativnega rezultata. Proti H.pylori ni razvil protiteles. To pomeni, da se lahko naravna imunost včasih znebi okužbe s H.pylori. Njegova bolezen in okrevanje sta pokazala povezavo med H. pylori in gastritisom, ne pa tudi za peptično razjedo. Ta poskus je bil objavljen leta 1985 v reviji Medical Journal of Australia in je med najbolj citiranimi članki iz te revije.
Po tem delu v bolnišnici Fremantle je Marshall raziskoval v bolnišnici Royal Perth Hospital (1985-1986) in na Univerzi Virginia v ZDA (1986-1996), nato pa se je vrnil v Avstralijo. V letih 1998-2003 je bil štipendist Burnetove univerze v Zahodni Avstraliji. Še vedno se ukvarja s H. pylori in vodi raziskovalni laboratorij za H. pylori na UWA.
Nagrade in priznanja
Leta 2005 je inštitut Karolinska v Stockholmu podelil Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino Dr. Marshallu in Dr. Warrenu za odkritje bakterije Helicobacter pylori in njene vloge pri gastritisu in peptični razjedi.
Marshall je prejel tudi druge nagrade, med drugim:
- nagrada Warrena Alperta leta 1994
- Nagrada Avstralskega zdravniškega združenja leta 1995
- Nagrada Alberta Laskerja za klinične medicinske raziskave leta 1995
- Mednarodna nagrada fundacije Gairdner leta 1996
- Nagrada Paula Ehrlicha in Ludwiga Darmstaedterja leta 1997
- Nagrada Dr. A.H. Heinekena za medicino leta 1998
- Floreyjeva medalja leta 1998
- Buchananova medalja Kraljeve družbe leta 1998
- medalja Benjamina Franklina za znanosti o življenju leta 1999
- nagrada Keio za medicinsko znanost leta 2002
- avstralska medalja ob stoletnici leta 2001.
Leta 2007 je prejel častni znak avstralskega reda.
Sorodne strani
- Seznam biologov
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je Barry James Marshall?
O: Barry James Marshall je avstralski zdravnik in dobitnik Nobelove nagrade za fiziologijo ali medicino za leto 2005, ki je trenutno profesor klinične mikrobiologije na Univerzi Zahodne Avstralije.
V: Po čem je znan Barry James Marshall?
O: Barry James Marshall je znan po tem, da je dokazal, da je bakterija Helicobacter pylori vzrok za večino želodčnih razjed, kar je spremenilo dolgoletno zdravniško prepričanje, da razjede povzročajo stres, začinjena hrana in preveč kisline.
V: Za kaj je Barry James Marshall prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino?
O: Barry James Marshall je Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino prejel za svoje delo pri dokazovanju, da je bakterija Helicobacter pylori vzrok za večino želodčnih razjed.
V: Kje trenutno dela Barry James Marshall?
O: Barry James Marshall trenutno dela kot profesor klinične mikrobiologije na Univerzi Zahodne Avstralije, pred kratkim pa je za polovični delovni čas delal tudi na Državni univerzi v Pensilvaniji.
V: Kaj so znanstveniki pred odkritjem Barryja Jamesa Marshalla menili, da povzroča želodčne razjede?
O: Pred odkritjem Barryja Jamesa Marshalla so znanstveniki verjeli, da želodčne razjede povzročajo stres, začinjena hrana in preveč kisline.
V: Kakšen vpliv je imelo odkritje Barryja Jamesa Marshalla na zdravniško prepričanje o želodčnih razjedah?
O: Odkritje Barryja Jamesa Marshalla, da je bakterija Helicobacter pylori vzrok za večino želodčnih razjed, je spremenilo dolgoletno medicinsko prepričanje, da razjede povzročajo stres, začinjena hrana in preveč kisline.
V: Kakšno je strokovno področje Barryja Jamesa Marshalla?
O: Barry James Marshall je profesor klinične mikrobiologije, njegovo strokovno področje pa je mikrobiologija.
