James Whyte Black — škotski farmakolog, Nobelov nagrajenec, izumil propranolol

Black se je rodil v Uddingstonu, Lanarkshire. Bil je četrti od petih sinov v baptistični družini. Njegov oče je bil rudarski inženir. Odraščal je v Fife. Black je obiskoval srednjo šolo Beath High School v Cowdenbeathu. Pri 15 letih je dobil štipendijo za študij na univerzi St Andrews. Na univerzi St Andrews je študiral medicino. Diplomiral je leta 1946.

Po diplomi se je kot asistent pridružil oddelku za fiziologijo na University College. Kasneje je prevzel mesto predavatelja na Univerzi v Maleziji. Black se je odločil, da ne bo delal kot zdravnik, saj je nasprotoval takratnemu neobčutljivemu ravnanju z bolniki.

Po diplomi se je Black za tri leta zaposlil kot učitelj v Singapurju. Leta 1950 se je preselil v London. Kasneje leta 1950 se je vrnil na Škotsko. Pridružil se je Univerzi v Glasgowu (Veterinarska fakulteta). Tam ga je začelo zanimati, kako adrenalin vpliva na človeško srce. Zanimalo ga je predvsem, kako vpliva na ljudi z angino pektoris. Ugotovil je, da učinki adrenalina ne pomagajo. Leta 1958 se je pridružil podjetju ICI Pharmaceuticals. V podjetju je delal do leta 1964. V tem času je ustvaril propranolol, ki je postal najbolje prodajano zdravilo na svetu. V podjetju ICI je Black razvil nov način izvajanja raziskav. Pred tem je ustvaril molekule zdravil in jih nato testiral, da bi ugotovil, na kakšen način bi jih lahko uporabil kot zdravilo. Black se je odločil, da bo izbral medicinsko uporabo in nato poskušal ustvariti molekule za to zdravilo. Odkritje propranolola naj bi bilo največje odkritje na področju zdravljenja bolezni srca po odkritju digitalisa.

Hkrati je Black poskušal najti zdravilo za zdravljenje želodčnih razjed. Družba ICI tega ni želela storiti, zato je Black leta 1964 prenehal delati zanjo. Pridružil se je podjetju Smith, Kline and French. Pri njih je delal devet let do leta 1973. Tam je Black razvil svoje drugo pomembno zdravilo, cimetidin. To zdravilo je bilo leta 1975 prvič prodano pod blagovno znamko Tagamet. Tagamet je kmalu prehitel propranolol in postal najbolj prodajano zdravilo na recept na svetu.

Black je leta 1973 postal vodja oddelka za farmakologijo na University College London. Vzpostavil je nov dodiplomski študij medicinske kemije. Imel je veliko težav pri pridobivanju denarja za raziskave, zato je odstopil. Leta 1978 se je zaposlil v raziskovalnih laboratorijih Wellcome. Tam je delal do leta 1984. Black je nato postal profesor analitične farmakologije na inštitutu Rayne na medicinski fakulteti King's College London. Tam je ostal do leta 1992. Leta 1988 je z denarjem družbe Johnson and Johnson ustanovil fundacijo James Black Foundation. V njej je sodeloval s 25 znanstveniki, ki so se ukvarjali z raziskavami zdravil. Te raziskave so vključevale zaviralce gastrina, ki lahko ustavijo nekatere vrste raka na želodcu.

Black je pripomogel k povečanju osnovnega znanstvenega in kliničnega znanja na področju kardiologije. Njegova izdelava propranolola velja za enega najpomembnejših prispevkov h klinični medicini in farmakologiji v 20. stoletju. Propranolol je pomagal milijonom ljudi.

Black je bil 10. februarja 1981 imenovan za viteza bakalarja za zasluge na področju medicinskih raziskav. Čast mu je v Buckinghamski palači podelila kraljica Elizabeta II. 26. maja 2000 ga je kraljica imenovala v red za zasluge.

Leta 1976 je bil izvoljen za člana Kraljeve družbe. Istega leta je prejel Laskerjevo nagrado. Leta 1979 je prejel nagrado za zdravje Artois-Baillet Latour. Leta 1982 je Black prejel Wolfovo nagrado za medicino. Leta 1988 je skupaj z Gertrude B. Elion in Georgeem H. Hitchingsom prejel Nobelovo nagrado za medicino za delo na področju razvoja zdravil. Leta 1994 je prejel medaljo Ellison-Cliffe Royal Society of Medicine.