James Lovelock: znanstvenik in okoljevarstvenik, avtor teorije Gaja
James Lovelock — pionir teorije Gaja: neodvisni znanstvenik in okoljevarstvenik, odkril prisotnost freonov ter razložil biosfero kot samoregulativni sistem.
James Ephraim Lovelock CH CBE FRS (26. julija 1919 – 26. julija 2022) je bil neodvisni britanski znanstvenik, dolgo časa živeč v Devonu. Postal je prepoznaven kot okoljevarstvenik in futurist. Najbolj znan je po predlogu teorije Gaia, ki opisuje, da je biosfera samoregulativen sistem — torej da živi in negospodarski procesi Zemlje delujejo kot usklajen celostni sistem, ki ohranja pogoje primerne za življenje.
Zgodnja leta in poklicna pot
Lovelock se je izobraževal v fiziki in kemiji. V svoji karieri je delal v različnih raziskovalnih okoljih, med drugim v medicinskih raziskavah in kot neodvisni izumitelj ter svetovalec. Sodeloval je tudi pri raziskavah za vesoljsko agencijo NASA, kjer je preučeval metode odkrivanja življenja in razvoj instrumentov za merjenje sledi snovi v atmosferi.
Delo in odkritja
Razvil je zelo občutljiv instrument, znan kot elektronsko ujetnostni detektor (electron capture detector, ECD), s katerim je konec šestdesetih let odkril razširjeno prisotnost freonov (CFC) v ozračju. Nad Irsko je izmeril koncentracijo CFC‑11 približno 60 delcev na bilijon. Na raziskovalni ladji RRS Shackleton je nato meril koncentracije CFC‑11 od severne poloble do Antarktike, kar je bila ena prvih študij, ki je pokazala globalno razširjenost teh snovi in njihove potencialne dolgoročne učinke na ozonski plašč in podnebje.
Teorija Gaia in njen sprejem
Teorija Gaia, ki jo je Lovelock predstavil v 70. in 80. letih 20. stoletja (kasneje razširil v več knjigah), je bila sprva drzna in sporna hipoteza. Nekateri znanstveniki so jo sprejeli kot uporabno metaforo za opis povratnih zank med organizmi in okoljem, drugi pa so bili kritični do interpretacij, ki so teorijo predstavljale kot namerno ali ciljno usmerjeno delovanje sistema. Lovelock je pogosto sodeloval z biologi (med drugim z Lynn Margulis) pri nadaljnjem razvoju in popularizaciji te ideje.
Pogledi, vpliv in kontroverze
Lovelock je bil znan po neodvisnem, včasih provokativnem stališču do okoljskih vprašanj. Dolga leta je opozarjal na resne posledice podnebnih sprememb, hkrati pa je podpiral uporabo jedrske energije kot učinkovitega načina zmanjševanja izpustov ogljikovega dioksida. V poznejših letih je napovedoval tudi dramatične spremembe v številu prebivalstva in možnost velikih sprememb v življenjskih razmerah, kar je sprožalo tako pohvale za resnost opozoril kot tudi kritike zaradi pesimističnih napovedi in predlogov (npr. glede družinske politike ali geo‑inženiringa).
Nagrade, publikacije in dediščina
Lovelock je prejel številna odlikovanja in nagrade ter napisal več vplivnih knjig o teoriji Gaia, ekologiji in prihodnosti človeštva. Njegova dela — med njimi so knjige, članki in javna predavanja — so močno vplivala na razprave o odnosu med človekom in naravo ter na razvoj interdisciplinarnih pristopov k preučevanju Zemljinih sistemov.
Izbrana dela: Lovelock je med drugim avtor knjig o Gai in o prihodnosti planeta, ki so bile prevedene v številne jezike in dostopne širšemu bralstvu. Njegove znanstvene meritve in teorije so še naprej predmet raziskav in razprav v znanstveni skupnosti in med splošno javnostjo.
Gaia
Lovelock je svoje zamisli o Gaii razvil po tem, ko je pri Nasi delal na odkrivanju življenja na Marsu.
Hipoteza Gaja predlaga, da živi in neživi deli Zemlje tvorijo zapleten medsebojno delujoč sistem, ki si ga lahko predstavljamo kot en sam organizem. Poimenovana je po grški boginji Gaji na pobudo pisatelja Williama Goldinga in temelji na zamisli, da biosfera uravnava Zemljino okolje, kar prispeva k ohranjanju življenja.
Medtem ko so to idejo zlahka sprejeli številni okoljevarstveniki, je drugi znanstveniki niso sprejeli. Med njenimi najbolj znanimi kritiki so evolucijski biologi Richard Dawkins, Ford Doolittle in Stephen Jay Gould. Lovelock se je na te kritike odzval z modeli, kot je Daisyworld, ki ponazarjajo, kako se lahko učinki na ravni posameznika v ustreznih okoliščinah prenesejo v planetarno homeostazo.
Globalno segrevanje
Lovelock v svoji knjigi Maščevanje Gaje iz leta 2006 trdi, da uničevanje deževnih gozdov slabi Gajino sposobnost nadzora toplogrednih plinov v ozračju. Če bi se to zgodilo, bi negativni povratni učinki planeta oslabili in globalno segrevanje bi se še naprej povečevalo.
Zaradi segrevanja oceanov se oceanska termoklinska plast tropskih oceanov širi nad arktične in antarktične vode. To bi preprečilo dvig oceanskih hranil v površinske vode in odpravilo cvetenje fitoplanktona. Ker so fitoplankton in gozdovi glavni načini, s katerimi Gaja črpa ogljikov dioksid iz ozračja, bo po Lovelocku zaradi odprave tega okoljskega blažilnika večina Zemlje do sredine tega stoletja postala neprimerna za bivanje ljudi in drugih oblik življenja, pri čemer se bodo močno razširile tropske puščave. To precej skrajno stališče zastopa le še nekaj drugih znanstvenikov.
V svoji najnovejši knjigi The Vanishing Face of Gaia ("Izginjajoči obraz Gaje") meni, da smo morda že presegli točko preloma zemeljskega podnebja v trajno vroče stanje. Lovelock pričakuje, da bo človeška civilizacija v takšnih razmerah težko preživela. Pričakuje, da bo sprememba podobna paleocensko-eocenskemu toplotnemu maksimumu, ko je bila koncentracija CO2 v ozračju 450 ppm. Takrat je imel Arktični ocean 23 °C in v njem so živeli krokodili, preostali svet pa je bil večinoma poraščen z grmičevjem in puščavo.
Podnebni inženiring
Septembra 2007 sta Lovelock in Chris Rapley predlagala izgradnjo oceanskih črpalk, ki bi črpale vodo izpod termokline, da bi "gnojile alge v površinskih vodah in jih spodbujale k cvetenju". Osnovna zamisel je bila pospešiti prenos ogljikovega dioksida iz ozračja v ocean s povečanjem fotosinteze in povečanjem izvoza organskega ogljika (v obliki "morskega snega") v globine oceana. Podobno shemo, kot sta jo predlagala Lovelock in Rapley, neodvisno razvija komercialno podjetje.
Lovelock je pozneje dejal, da je bil njegov predlog namenjen spodbujanju zanimanja, naslednji korak pa bodo raziskave.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil James Ephraim Lovelock?
O: James Ephraim Lovelock je bil angleški neodvisni znanstvenik, okoljevarstvenik in futurist.
V: Kaj je hipoteza Gaja?
O: Hipoteza Gaia, ki jo je predlagal James Lovelock, predvideva, da je biosfera samoregulativen sistem.
V: Kaj je James Lovelock odkril v ozračju?
O: James Lovelock je konec šestdesetih let prejšnjega stoletja prvi odkril razširjeno prisotnost klorofluoroogljikovodikov (CFC) v ozračju.
V: Kakšno koncentracijo CFC-11 je James Lovelock odkril nad Irsko?
O: James Lovelock je nad Irsko odkril koncentracijo CFC-11 v višini 60 delcev na bilijon.
V: Kje je James Lovelock izmeril koncentracijo CFC-11?
O: James Lovelock je na krovu raziskovalne ladje RRS Shackleton izmeril koncentracijo CFC-11 od severne poloble do Antarktike.
V: Kdaj se je James Lovelock rodil in kdaj je umrl?
O: James Lovelock se je rodil 26. julija 1919 in umrl na svoj 103. rojstni dan, 26. julija 2022.
V: Kakšna je zapuščina Jamesa Lovelocka v znanosti?
O: Zapuščina Jamesa Lovelocka v znanosti vključuje, da je prvi odkril razširjeno prisotnost freonov v ozračju in predlagal hipotezo Gaia, ki pravi, da je biosfera samoregulativen sistem.
Iskati