John Dunstaple
John Dunstaple ali Dunstable (rojen okoli leta 1390, umrl 24. decembra 1453) je bil angleški skladatelj, ki je živel v zadnjem delu srednjega veka in na začetku renesanse. Bil je eden najslavnejših skladateljev v zgodnjem 15. stoletju. Imel je velik vpliv na glasbo v Angliji in na celini. Pomagal je razviti slog burgundske šole.
Danes se pogosteje uporablja črkovanje "Dunstaple", saj je v dokumentih iz njegovega časa to črkovanje pogostejše, čeprav je v nekaterih dokumentih njegovo ime zapisano kot "Dunstable".
Življenje
Dunstaple se je verjetno rodil v Dunstablu v Bedfordshiru okoli leta 1390. O njegovem življenju vemo zelo malo. Bil je dobro izobražen in je delal za vojvodo Bedfordskega, ki je bil četrti sin Henrika IV. in brat Henrika V. Morda je nekaj časa preživel v Franciji, saj je bil vojvoda od leta 1423 do 1429 regent Francije, nato pa od leta 1429 do svoje smrti leta 1435 guverner Normandije. Dunstaple je imel po davčnih evidencah iz leta 1436 premoženje v Normandiji, pa tudi v Cambridgeshiru, Essexu in Londonu. Delal je tudi za vojvodo Glosterskega.
Mnogi skladatelji v tistem času so bili duhovniki, Dunstaple pa ne, čeprav je bil povezan z opatijo St Albans. Verjetno je bil poročen. V svojem življenju ni bil znan le kot skladatelj, temveč tudi kot astronom, astrolog in matematik.
Umrl je na božični večer leta 1453 in bil pokopan v cerkvi svetega Štefana Walbrooka v Londonu, ki je bila kasneje uničena v velikem požaru leta 1666.
Glasba in vpliv
Izvirnih rokopisov Dunstaplove glasbe skorajda nimamo. Anglija je bila v tistem času zelo glasbena dežela, vendar je bila skoraj vsa glasba uničena med letoma 1536 in 1540 med razpustom samostanov, ko je vladal Henrik VIII. Večina ohranjenih Dunstaplovih del je nastala na celini, večinoma v severni Italiji. To dokazuje, da je moral biti znan po vsej Evropi. Imel je vpliv na Dufaya in Binchoisa. Flamski skladatelj in glasbeni teoretik Tinctoris je leta 1476 zapisal, da je bil najpomembnejši glasbenik nove glasbe, ki se je začela v Angliji.
Dunstaple je bil med prvimi, ki je za mašo uporabil eno melodijo kot cantus firmus. Napisal je veliko kolednic (verskih pesmi), vendar ne vemo, katere so njegove, saj se pod njih ni podpisal. Pisal je tudi posvetno glasbo, ki pa se je izgubila.
