Laika (rusko: Лайка; ok. 1954 - 3. november 1957) je bila vesolska psička Sovjetske zveze. Bila je ena prvih živali v vesolju in prva žival, ki je krožila okoli Zemlje. Bila je mešanica sibirskega haskija ali druge nordijske pasme in terierja. NASA Lajko označuje kot "delno samojedskega terierja". Psa so poslali v vesolje, da bi pridobili informacije o obnašanju živih organizmov v vesoljskem okolju. Informacije, pridobljene med poletom, so prispevale k razumevanju vplivov sončnega (od Sonca) in kozmičnega sevanja.
Laika je bila potepuški pes, ki je živel na ulicah Moskve. Usposabljala se je z dvema drugima psoma. Nato je bila izbrana za psa, ki je poletel s sovjetskim vesoljskim plovilom Sputnik 2. V vesolje so ga izstrelili 3. novembra 1957.
Izbor in usposabljanje
Sovjetski znanstveniki so iskali manjše, mirne in prilagodljive potepuške pse, saj so ti bolje prenesli življenje v majhnem kapsularnem prostoru. Laiko so ujeli na moskovskih ulicah in jo skupaj z drugimi psi trenirali v posebnih pogojih: bivanje v omejenem prostoru, nošenje senzorjev, izpostavljenost vibracijam in hrupu ter hranjenje z gosto pasto, prikladno za avtomatski sistem. Psi so bili opremljeni s senzorji za srčni utrip, dihanje in telesno temperaturo, da so lahko spremljali njihove fiziološke odzive med poletom.
Vesoljsko plovilo Sputnik 2
Sputnik 2 je bil hitri odziv Sovjetske zveze na uspeh prvega satelita Sputnik 1 in je bil zasnovan posebej za vnos živega bitja v orbito. Plovilo je bilo osnovno in je vključevalo majhno prtljažno kapsulo z življenjsko podporo, senzorji in sistemi za komunikacijo. Zaradi kratkega časa priprave je bila misija zasnovana brez možnosti povratka psičke na Zemljo — namen je bil pridobiti podatke o tem, kako živo bitje prenaša težkost bivanja v orbiti.
Potek misije
Sputnik 2 je bil uspešno izstreljen 3. novembra 1957. Laika je postala prva žival, ki je krožila okoli Zemlje. Sprva so sovjetske oblasti poročale, da je Laika preživela več dni, vendar so poznejše raziskave in razkritja pokazala, da je psička umrla zelo kmalu po izstrelitvi. Razlogi so vključevali okvaro toplotnega nadzora v kapsuli in posledično pregrevanje, ki je povzročilo hiter stres in neznosen fizični odziv. Leta 2002 so nekateri nekdanji sovjetski znanstveniki potrdili, da je Laika umrla nekaj ur po vstopu v orbito, ne pa dni, kot je bilo sprva poročano.
Vzroki smrti in etične razprave
Laikina smrt je sprožila dolgotrajno etično razpravo o uporabi živali v poskusih, še posebej v eksperimentalnih misijah, kjer ni bilo načrtovanega načina za vrnitev na Zemljo. Kritiki poudarjajo, da je bila misija izvedena brez ustreznih previdnostnih ukrepov za zaščito življenja in da je bila odločitev sprejeta zaradi političnega pritiska za hiter preizkus. Zagovorniki so trdili, da so bili pridobljeni podatki koristni za nadaljnji razvoj človeških poletov v vesolje, vendar je Laikina usoda ostala simbol tveganja in moralnih dilem v zgodnjem vesoljski tekmi.
Znanstveni prispevki
Čeprav je bila misija tragična, so podatki o fizioloških odzivih psa v vesolju pripomogli k razumevanju učinkov breztežnosti, stresa pri izstrelitvi, vpliva hrupa in vibracij ter sevanja na žive organizme. Ti podatki so bili del temeljev, na katerih so kasneje temeljile varnejše misije s primati in naposled s človeškimi kozmonavti.
Zapustina in spomin
Laika je postala mednarodni simbol zgodnjega obdobja raziskovanja vesolja in tudi opomin na etične posledice znanstvenih eksperimentov. V spomin nanjo so postavili več spomenikov in spominskih obeležij v Rusiji in drugod po svetu, pisalo se je o njej v knjigah, filmih, pesmih in umetnosti. Njeno ime ostaja pogosto omenjano v razpravah o odnosu med znanostjo, politiko in etiko.
Opomba: Podrobnejše informacije o teh dogodkih in poznejša razkritja so predmet obsežne literature; znanstveni in zgodovinski viri ponujajo različne interpretacije in dodatne podatke o teh zgodnjih vesoljskih poskusih.
