Zgodnje sodelovanje (1950–1960‑ta)

BMW je v formuli 1 prisoten od začetka svetovnega prvenstva voznikov leta 1950. V petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja je BMW nastopal le občasno in pogosto po pravilih Formule 2, saj so bile v tistem obdobju razlike med razredoma manj striktne kot pozneje. V tem času so dirke služile kot preizkušnje tehnike in voznikov, BMW pa si je z nastopi prizadeval pridobivati izkušnje in tehnološke rešitve, ki so jih lahko uporabili tudi v proizvodnih motorjih.

Motor M12/13 in era turbopolnjenja (osemdeseta)

V osemdesetih je BMW razvil izjemno uspešen vrstni štirivaljni motor, znan kot BMW M12/13. Ta enoprostorski motor z turbinskim polnilnikom je bil zasnovan na osnovi BMW-jevega serijskega bloka (izvorno povezan z izkušnjami pri motorju M10) in ga je vodil inženir Paul Rosche. Gre za 1,5‑litrski turbo štirivaljnik, ki je pri dirkah v odvisnosti od nastavitev in faze razvoja dajal izjemno moč — v dirkalnem režimu več sto konjskih moči, v kvalifikacijah pa so ga s kratkotrajnimi visokimi tlaki polnjenja uporabljali celo za izjemno visoke specifične izhode moči (zapisani podatki govorijo tudi o prekoračitvah tisočakov v najekstremnejših kvalifikacijah).

Motor M12/13 je bil izdelan za dirkalnik ekipe Brabham in z njim je Nelson Piquet leta 1983 osvojil naslov svetovnega prvaka. Poleg Brabhama je BMW M12/13 dobavljal tudi drugim ekipam: ATS, Arrows, Benetton in Ligier. Pozneje so nekateri uporabniki motoru dali tudi drugo ime — Arrows ga je tržil pod blagovno znamko Megatron.

Ker so turbine v F1 povzročale izjemen porast moči in stroškov ter spreminjale karakter dirk, je Svetovna avtomobilistična zveza (FIA) postopoma omejevala turbopolnjenje. Ko je Formula 1 leta 1989 prepovedala motorje s turbinskim polnjenjem, se je uporaba M12/13 končala; pred tem pa je BMW konec leta 1988 prenehal uradno podpirati motorje, saj je Brabham v sezoni 1988 zapustil prvenstvo.

Vrnitve ob začetku novega tisočletja (2000–2005)

BMW se je v Formulo 1 vrnil leta 2000 kot dobavitelj motorjev. Takrat je sklenil pogodbo o dobavi motorjev izključno za ekipo Williams. Novi motorji so bili atmosferični V10, z visoko vrtljajevno mejo in zasnovani za sodobne zahteve dirkanja v začetku tisočletja. Partnerstvo z Williamsom je prineslo vrsto konkurentnih rezultatov, več uvrstitev na stopničke in tudi zmage, saj sta kombinacija šasije Williams in močnega BMW V10 pomenila redno borbo za najvišja mesta na dirkah.

Pogodba med BMW in Williamsom se je končala po sezoni 2005. Razlogi za prekinitev so bili kombinacija strateških odločitev obeh strani ter različnih pogledi na dolgoročno sodelovanje in razvoj dirkalnika.

Projekt BMW Sauber (2006–2009)

Po koncu pogodbe z Williamsom je BMW kupil ekipo Sauber in leta 2006 nastopil kot lastnik ter glavni tehnični partner ekipe. Projekt »BMW Sauber« je trajal od leta 2006 do 2009. Sauber, dolgo časa neodvisna zasebna ekipa s solidnim znanjem in izkušnjami, je pod vodstvom BMW‑jevih sredstev in inženirskega znanja postal bolj konkurenčen na startni ravni. Ekipa je vlagala v razvoj šasije, aerodinamike in motorja ter je v tem obdobju večkrat upravičila pričakovanja z uvrstitvami v točke in dobrimi kvalifikacijami.

Najbolj odmevna zmaga projekta je prišla leta 2008, ko je Robert Kubica zmagal na edini dirki ekipe v zgodovini pod imenom BMW Sauber — Veliki nagradi Kanade. Njegov ekipni sotekmovalec Nick Heidfeld je na tej dirki končal na drugem mestu, kar je bilo izjemen dosežek in vrhunec obdobja BMW Sauber. Ekipa je v sezoni pokazala, da je sposobna tako dirkaške hitrosti kot strategijskega načrtovanja za vrhunske rezultate.

Po sezoni 2009 se je BMW odločil umakniti iz Formule 1 in moštvo prodal nazaj ustanovitelju Petru Sauberju. Kot uradni razlog za odhod so navedli predvsem spremenjene strateške prioritete ter vpliv gospodarske situacije, ki je močno obremenila načrte o dolgoročnem vnosu sredstev v šport z vse večjimi stroški.

Vpliv in zapuščina

  • Tehničen prispevek: BMW je v F1 prinesel pomembne tehnične rešitve — od izpopolnjenih atmosferičnih V10 motorjev v začetku 2000‑ih do revolucionarnega M12/13 iz osemdesetih — kar je vplivalo na razvoj motorjev in tehnologij v formuli.
  • Dirkaški uspehi: Navkljub prekinitvam sodelovanja ima BMW v zbirki naslov svetovnega prvaka (Nelson Piquet, 1983) in pomembno zmago z lastnim ekipnim projektom (Kubica, VN Kanade 2008).
  • Komercialni in strateški premisleki: BMW‑jevo udeležbo v F1 zaznamujejo tudi odločitve o vhodu in izhodu iz športa, ki so bile pogojene z dolgoročnimi poslovnimi in finančnimi cilji.

Skupno je obdobje 1950–2009 za BMW v Formuli 1 polno vrhuncev in izzivov: od zgodnjih nastopov in tehničnih eksperimentov, prek dramatične turbo‑ere z motorjem M12/13, do sodobnejših ambicij kot dobavitelj in pozneje lastnik ekipe. Čeprav je BMW leta 2009 zapustil prvenstvo, ostajajo njegovi inženirski dosežki in motoristična zapuščina pomemben del zgodovine Formule 1.