Boeing 717: ozkotrupno dvomotorno letalo (MD-95) — specifikacije in zgodovina

Ozadje

Družba Douglas Aircraft je v zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja izdelala letalo DC-9, ki je letelo skupaj z letalom DC-8. Letalo DC-9 je bilo povsem nove zasnove. Imel je dva turboventilatorska motorja Pratt & Whitney JT8D v zadnjem delu letala in majhno krilo. Letalo DC-9 je prvič poletelo leta 1965. Letalske družbe so ga začele uporabljati še istega leta. Izdelanih je bilo 976 letal DC-9.

Serija McDonnell Douglas MD-80 je bila dokončana leta 1980. MD-80 je bila druga družina DC-9. Bil je daljša različica letala DC-9-50, imel je več goriva in nove motorje. Od leta 1980 do leta 1999 je bilo izdelanih skoraj 1 200 letal MD-80.

MD-90 je bil zasnovan na podlagi serije MD-80. Prvič je poletel leta 1993. MD-90 je bil daljši in je imel stekleno pilotsko kabino. Imel je tudi nove motorje IAE V2525-D5. Izdelanih je bilo le 117 letal MD-90.

MD-95

V začetku leta 1994 je letalo MD-95 zasnovalo podjetje McDonnell Douglas. Letalo je bilo dolgo 36,37 m (119 ft 4 in) in je imelo razpon kril 28,47 m (93 ft 5 in). Podjetje McDonnell Douglas je izjavilo, da je menilo, da bo letalo MD-95 postalo družina letal.

MD-95 je bilo izdelano kot nadomestilo za letalo DC-9. MD-95 je imel nove motorje, kokpit in je bil sodobnejši.

Družba Scandinavian Airlines System (SAS) se je marca 1995 odločila, da bo namesto MD-95 uporabljala Boeing 737-600. Oktobra 1995 je ValuJet kupil 50 letal MD-95. Družba McDonnell Douglas je menila, da bi bilo po tem majhnem naročilu dobro začeti izdelovati MD-95. Naročilo družbe ValuJet je bilo edino naročilo za MD-95 v dveh letih.

Motorji

MD-95 naj bi imel motor vrste JT8D-200. Lahko bi imel tudi motor Rolls-Royce Tay 670. McDonnell Douglas je trdil, da izdelava MD-95 ne bi stala veliko, saj je bil tako podoben MD-90.

McDonnell Douglas je menil, da je motor BMW Rolls-Royce BR700 boljši od drugih, zato je bil 23. februarja 1994 izbran za motor letala.

Izdelava

McDonnell Douglas je nameraval vsa letala MD-95 izdelovati na Kitajskem. Leta 1994 pa je McDonnell Douglas začel iskati poceni kraj za izdelavo letal. Skupina Halla v Južni Koreji je izdelala krila letala, Alenia v Italiji trup, Aerospace Industrial Development Corp. na Tajvanu rep, del podjetja Korea Air Lines pa nos in pilotsko kabino.

Sprememba imena

Ko je Boeing avgusta 1997 kupil družbo McDonnell Douglas, je veliko ljudi mislilo, da bo Boeing odpovedal letalo MD-95. Vendar se je Boeing odločil, da ga bo še naprej izdeloval, vendar ga bo poimenoval drugače: Boeing 717. Letalo ameriških letalskih sil se je imenovalo "717-100", potniško letalo pa "717-200". Ker ime 717 ni bilo razširjeno, je bilo na voljo za spremembo blagovne znamke MD-95.

Sprva Boeing pri prodaji letala 717 ni bil zelo uspešen. Prva letala Boeing 717 so začeli izdelovati maja 1997.

Majhna avstralska letalska družba je kupila veliko letal 717, vendar se je sčasoma združila s Qantasom. To je pomenilo, da je imel Qantas nekaj letal 717, ki jih ni želel.

Vendar je družba Qantas kmalu ugotovila, da je letalo 717 zelo dobro. Bil je večji in hitrejši od letala BAe 146, ki ga je takrat uporabljal Qantas. Prav tako je bil cenejši za uporabo. Številne letalske družbe, ki so uporabljale letala 717, vključno z družbo Qantas, so jih začele kupovati več. Družba Qantas je kupila več letal 717, pa tudi Hawaiian Airlines in Midwest Airlines.

Glavna tekmeca letala 717 sta Airbus A318 in Embraer E-195.

Konec izdelave

Decembra 2003 je Boeing izgubil 2,7 milijarde ameriških dolarjev vredno pogodbo z družbo Air Canada. Air Canada je namesto letala 717 kupila letala Embraer E-Jets in Bombardier CRJ. Januarja 2005 je Boeing sporočil, da bo po izdelavi zadnjih letal prenehal izdelovati letalo 717.

Zadnje letalo 717 je bilo dokončano aprila 2006 za družbo AirTran Airways. AirTran je dobil prvi in zadnji model 717. Zadnja dva letala Boeing 717 sta bila namenjena družbama AirTran in Midwest Airlines. Dobavljena sta bila 23. maja 2006. Letalo 717 je bilo zadnje letalo, izdelano v Boeingovi tovarni Long Beach v Kaliforniji.

Letalo 717 ima stekleno pilotsko kabino. Zasnova pilotske kabine se imenuje Advanced Common Flightdeck (ACF). Enako ima tudi letalo MD-11.

Letalo 717 lahko pristane po sistemu ILS kategorije IIIb. Letalo 717 ima enak rating za tip kot letalo DC-9. To pomeni, da lahko piloti letala DC-9 upravljajo tudi letalo 717.

Družba McDonnell Douglas nima sedežev v zadnjem delu letala. To je bilo storjeno zato, da bi letalo porabilo manj goriva.

Leta 1993 je družba McDonnell Douglas želela izdelati tri vrste letala 717 (MD-95):

• MD-95-30: Prva vrsta letala.
• MD-95-30ER: lahko leti dlje in ima več goriva.
• MD-95-50: Nekoliko večji in lahko prevaža več potnikov.

Boeing 717 Business Express

Boeing 717 Business Express bi bil tip letala 717-200, ki bi se uporabljal kot zasebno letalo. Ta različica je izdelana z družino BBJ.

Tipi, ki niso bili izdelani

Boeing 717-100 (-100X): manjša različica s 86 sedeži. Leta 2003 so jo ukinili.

Boeing 717-100X Lite: manjša različica s 75 sedeži. Imela bi motorje Rolls-Royce Deutschland BR 710. Odpovedana je bila.

Boeing 717-300X: drugo ime za MD-95-50. Za ta tip naj bi se zanimale družbe Delta Air Lines, Iberia in Northwest Airlines.

Julija 2012 je bilo v uporabi 143 letal Boeing 717-200. Uporabljale so ga naslednje letalske družbe: Southwest Airlines (88), Hawaiian Airlines (18), Cobham Aviation Services Australia (13), Blue1 (9), Volotea (9) in Turkmenistan Airlines (6). Družba Delta Air Lines bo leta 2013 od družbe Southwest Airlines dobila 88 letal 717.

Od marca 2009 je imel Boeing 717 pet nesreč. V njih ni nihče umrl, prav tako ni prišlo do nobene nesreče z izgubo trupa. Nesreča z izgubo trupa je nesreča, v kateri je letalo tako poškodovano, da ga ni mogoče popraviti, ali pa je popolnoma uničeno.

Naročila

Dostave

Podobna letala

• Airbus A318
• Boeing 737-600