Boeing 727 je reaktivno letalo. Izdeluje ga podjetje Boeing Commercial Airplanes. Z njim lahko leti od 149 do 189 potnikov. Preleti lahko od 2400 do 2700 navtičnih milj (4400 do 5000 km). Letalo Boeing 727 je bilo izdelano za polete na kratke razdalje. Vzleti lahko tudi s kratkih vzletnih stez na manjših letališčih. Ima tri motorje Pratt & Whitney JT8D. En motor je zadaj, druga dva pa ob straneh letala. Letalo 727 je edino Boeingovo letalo s tremi motorji.
Zgodovina
Letalo Boeing 727 je bilo razvito kot odziv na potrebo po zmogljivem potniškem letalu, ki bi lahko delovalo na krajših poteh in z manjšimi letališči. Razvili so ga po letalu Boeing 707, zato imata 727 in 707 nekatere skupne zasnove in tehnološke rešitve. Prototip 727-100 je prvič poletel 9. februarja 1963, prva letalska družba, ki ga je uporabljala, pa je bila Eastern Air Lines. Daljša različica 727-200 je poletela julija 1967, prva komercialna uporaba različice -200 se je začela konec istega leta.
Proizvodnja je potekala med zgodnjimi šestdesetimi in 1984, ko je bilo izdelano zadnje letalo; skupaj je bilo proizvedenih približno 1.832 primerkov. Boeing 727 je bil pogosto uporabljen v času hitre rasti domačega in regionalnega letalskega prometa v šestdesetih in sedemdesetih letih.
Konstrukcija in ključne lastnosti
- Trijetna postavitev motorjev: tri turboreaktivni motorji Pratt & Whitney JT8D – eden v trupu zadaj in dva ob straneh trupnega dela. Ta postavitev je omogočala dobro raven vlečne moči in lažji vstop na manjša letališča.
- T-rep (T-tail): značilen repni del z višjim vodoravnim stabilizatorjem za boljši potek zraka in krajše pristajalne potrebe.
- Vgrajena zadnja stopnica: nekateri modeli so imeli vgrajeno zadnjo stopnico, kar je dalo 727 večjo samostojnost pri vzletih/ pristankih na manj razvitih letališčih — to je tudi povezano s slavnim incidentom D. B. Cooperja.
- Posadka: sprva zasnovan za tričlansko posadko (pilot, sopilot in letalski inženir). Kasnejše modernizacije so omogočile sodobnejše kokpite in v nekaterih primerih zmanjšanje posadke na dva člana.
- Fleksibilnost rabe: širok nabor različic je omogočal potniške, kombinirane in tovorne izvedbe; mnogi osebni potniški 727 so bili pozneje predelani v tovorne letalnike.
Tehnične specifikacije (pregled)
- Kapaciteta: običajno med 149 in 189 potniki (odvisno od razporeditve sedežev in različice).
- Dolet: približno 2400–2700 navtičnih milj (4400–5000 km), odvisno od obremenitve in konfiguracije.
- Potovalna hitrost: okoli 800–850 km/h (približno Mach 0,74–0,82).
- Servisni strop: do približno 41.000–42.000 čevljev (okoli 12.500–12.800 m).
- MTOW (približno): za 727-100 okoli 69.000 kg, za 727-200 okoli 85.000 kg (odvisno od različice in konfiguracije).
- Motorji: Pratt & Whitney JT8D (tri enote) – ti motorji so bili preprosti in robustni, vendar tudi razmeroma hrupni v primerjavi z novejšimi turbofan motorji.
- Proizvodnja: letela so bila proizvedena med začetkom šestdesetih in letom 1984; skupno okoli 1.832 izdelanih enot.
Različice in uporaba
Glavni seriji sta bili 727-100 (osnovna različica) in 727-200 (podaljšana različica z večjo kapaciteto). Obstajale so tudi vmesne in posebne izvedbe, kot so kombinirani potniško-tovorni modeli (combi), različice z večjim doletom in različne izboljšave pogonskih in avionijskih sistemov. Po koncu svoje glavne komercialne rabe so številna 727 preuredili v tovorne letale; te predelave so bile pogoste zaradi trdne konstrukcije trupa in primerne nosilnosti.
Hrup, predpisi in modernizacije
Boeing 727 je bil znan kot razmeroma hrupno letalo. Zaradi tega so nekatere letalske družbe in predelovalci vgradili t. i. "hush kits" (komplete za zmanjšanje hrupa) ter druge motorske in izpušne prilagoditve, da bi dosegli sodobne mejne vrednosti hrupa. Kljub temu so strožji okoliški in zračni predpisi ter novejša, tišja letala povzročili postopno umikanje 727 iz potniškega prometa in preusmeritev v tovorno rabo ali popolno upokojitev.
Varnost, incidenti in zanimivosti
- Kot vsako pogosto uporabljeno letalo je tudi 727 imel svoje nesreče in incidentne primere, ki so vplivali na razvoj varnostnih postopkov. Splošno je imel tipični vzorec nesreč podoben drugim komercialnim letalom svoje dobe.
- Zanimiv primer: leta 1971 je znana zadeva z imenom D. B. Cooper, kjer je neznanec ugrabil letalo 727 in skočil s padalom iz zadnje stopnice — incident je postal legenda in je v zgodovino letalstva zapisan kot eden najbolj znamenitih nenavadnih primerov.
Vpliv in dediščina
Boeing 727 je dolgo časa predstavljal hrbtenico regionalnega in domačega letalskega prometa, predvsem v ZDA in na drugih trgih. Njegova sposobnost uporabe krajših vzletno-pristajalnih stez in robustna konstrukcija sta omogočili povezovanje manjših in srednje velikih letališč z večjimi vozlišči. Čeprav je večina potniških verzij že upokojena, je model 727 pomemben del zgodovine civilnega letalstva — s številnimi ohranjenimi primerki v muzejih in na razstavah ter z nadaljnjo rabo kot tovorna letala še v 21. stoletju.
Stanje v sodobnem prometu
Do začetka 2010-ih se je uporaba 727 občutno zmanjšala; Julija 2011 so letalske družbe uporabljale 23 letal 727-100 in 227 letal 727-200. Danes (v zadnjih letih po proizvodnji) jih največ najdemo kot tovorne letale, v nekaterih vojaških ali specializiranih vlogah ter kot ohranjene razstave v muzejih. Zaradi staranja flote, zvišanih stroškov vzdrževanja in strožjih okoljskih standardov bodo ostanki komercialne uporabe postopoma izginili, medtem ko bo 727 ostal pomemben mejnik v razvoju komercialnega letalstva.
