Maja Pliseckaja (1925–2015) – ruska balerina, koreografinja, ikona baleta
Maja Mihajlovna Pliseckaja (rusko: Ма́йя Миха́йловна Плисе́цкая; 20. november 1925 - 2. maj 2015) je bila ruska balerina, koreografinja, režiserka in igralka. Rodila se je v Moskvi v Sovjetski zvezi.
Pliseckaja se je za balet začela zanimati že v mladosti in je bila dejavna v času Sovjetske zveze. Nekateri, kot na primer Nikita Hruščov, so jo označili za eno najboljših balerin vseh časov. Od leta 1958 do svoje smrti je bila poročena s skladateljem in pianistom Rodionom Ščedrinom.
Zgodnje življenje in izobrazba
Maja Pliseckaja se je začela uriti v baletu v otroštvu, ko je vpisala šolo Bolšoj (Moscow Choreographic School). Njeno mladost je zaznamovalo zahtevno obdobje v sovjetskih časih, vendar je ples ostal osrednja točka njenega življenja. Po končani izobrazbi je stopila na profesionalno sceno in kmalu postala vodilna figura ruskega baleta.
Kariera
Pliseckaja je dolgo sodelovala z ene od najpomembnejših ruskih baletnih trup — Bolšoj baletom — in je s svojo tehnično dovršenostjo ter izrazno interpretacijo osvojila občinstvo po vsem svetu. Njena kariera je zajemala nastope na velikih odrih, dolga gostovanja v tujini ter sodelovanja z vrhunskimi koreografi in skladatelji. Zaradi neverjetne energije in scenijske prisotnosti je pogosto presegala mejne vloge in vpeljevala nove, sodobnejše interpretacije klasičnih del.
Značilne vloge in ustvarjalna dela
Pliseckaja je bila znana po raznolikem repertoarju, kjer je izkazovala tako čutnost kot virtuozo tehniko. Nekatere izmed njenih najbolj prepoznavnih vlog so:
- Odette/Odile v Labodjem jezeru
- Giselle iz istoimenske klasike
- Kitri v Don Kihotu
- Carmen v "Carmen Suite" — vloga, ki ji je prinesla posebno mednarodno prepoznavnost (glasbo je za njo med drugim skladal tudi njen mož)
- Umirajoči labod — izjemno intimen in tehnično zahteven solo
Poleg plesne interpretacije je bila Pliseckaja tudi koreografinja in režiserka; sodelovala je pri ustvarjanju novih del, pogosto v sodelovanju s sodobnimi skladatelji, vključno z njenim možem.
Stil in vpliv
Njen ples je veljal za izjemno kombinacijo tehnike, hitrosti, dramatične ekspresivnosti in osebne karizme. Znana je bila po dolgih linijah, ostrih potezah in izjemni energiji v skokih ter obratih, hkrati pa je v vsakem nastopu gojila močno scensko osebnost. Pliseckajina interpretacija je pogosto odpirala nove pomene znanih vlog in navdihovala naslednje generacije plesalcev po vsem svetu.
Osebno življenje in nagrade
Pliseckaja je bila dolga leta povezana z življenjem v javnosti; poročena je bila z Rodionom Ščedrinom. V času svoje kariere je prejela številna državna in mednarodna priznanja, med njimi nazive in odlikovanja, ki so poudarjala njen izjemen prispevek k umetnosti baleta in kulturi nasploh. Bila je med najbolj prepoznavnimi kulturnimi osebnostmi 20. stoletja v Rusiji in v tujini.
Dediščina
Maja Pliseckaja je zapustila bogato zapuščino: posnetki njenih nastopov, koreografska dela, učbeniški primeri interpretacije in številni plesalci ter koreografi, ki so se učili po njenih nastopih. Njena življenje in delo še naprej navdihujeta plesno skupnost in ljubitelje baleta. Ohranila je mesto ikone baleta zaradi svojih inovacij, močne osebne estetike in vztrajnosti v ustvarjanju klasične in sodobne plesne umetnosti.
Po njeni smrti 2. maja 2015 so številne gledališke hiše in institucije posvetile spominske dogodke in predstavitve v čast njenega prispevka h kulturi; njeno ime ostaja sinonim za mojstrstvo v svetu baleta.
Zgodnje življenje
Pliseckaja se je rodila v Moskvi v Rusiji litovskim judovskim staršem. Njena mati Rachel Messerer je bila igralka nemega filma, oče Mihail Plisecki pa diplomat. Študirala je v Bolšoj teatru.
Družina
Leta 1938 so njenega očeta aretirali in pozneje usmrtili med stalinističnimi čistkami. Kmalu zatem so aretirali tudi njeno mater in jo skupaj z Majinim sedemmesečnim bratcem za naslednja tri leta poslali v gulag v Kazahstan. Pliseckega je do izpustitve matere leta 1941 prevzela njena teta (balerina).
V letih brez staršev, ko je bila komaj najstnica, se je Pliseckaja "soočala s terorjem, vojno in razseljenostjo". Zato se je "Maja zatekla v balet in Bolšoj teater".
Plešejo
Dolga leta ni smela gostovati zunaj Sovjetske zveze. To prepoved je leta 1959 odpravil Nikita Hruščov.
Kot članica Bolšoj teatra je lahko potovala po svetu in njena plesna spretnost je bila splošno priznana. S svojo tehniko in dramatičnostjo je postavila visoke standarde za balerine. Hruščov ji je dovolil, da je odšla na turnejo Bolšoja v New York, in bil ob prebiranju kritik njenih nastopov neizmerno zadovoljen. Ob vrnitvi jo je objel.
V nekaj letih je postala "mednarodna superzvezdnica" in nenehna "blagajniška uspešnica po vsem svetu". Sovjetska zveza jo je obravnavala kot priljubljeno kulturno odposlanko, kot "plesalko, ki ni prebegnila". Čeprav je veliko gostovala v letih, ko so drugi plesalci, med njimi Rudolf Nurejev, Natalija Makarova in Mihail Baryšnikov, prebegnili, se je Pliseckaja vedno vračala v Rusijo.
Pliseckaja pojasnjuje, da je bilo za njeno generacijo in zlasti za njeno družino prebežništvo moralno vprašanje. Nekoč je mamo vprašala, zakaj njihova družina ni zapustila Sovjetske zveze, ko so imeli priložnost, saj so takrat živeli na Norveškem. Mati ji je odgovorila, da "Miša nikoli ne bi bil izdajalec".
Osebno življenje
Pliseckaja se je leta 1958 poročila s skladateljem Rodionom Ščedrinom. Živela sta v Münchnu v Nemčiji. Bila je tesna prijateljica Roberta F. Kennedyja. Pliseckaja je bila naturalizirana državljanka Litve in Španije.
Smrt
Pliseckaja je umrla 2. maja 2015 v Münchnu v Nemčiji zaradi srčnega napada, stara 89 let.
Nagrade
Pliseckaja je prejela številne nagrade Sovjetske zveze in Rusije. Posebej so bile omenjene naslednje:
Sovjetska zveza
- Junak socialističnega dela (1985)
- Trije Leninovi redi (1967, 1976, 1985)
- Leninova nagrada (1964)
- Ljudski umetnik ZSSR (1959)
Rusija
- Red za zasluge za domovino