William Bligh: kapitan HMS Bounty, guverner Novega Južnega Walesa, žrtev vstaje

William Bligh: kontroverzni kapitan HMS Bounty, zarota na morju, guverner Novega Južnega Walesa in pot v viceadmiral — drama, zgodovina in pomorska usoda.

William Bligh (9. september 1754–7. december 1817) je bil angleški častnik v britanski mornarici. S kapitanom Jamesom Cookom je plul na njegovem tretjem in zadnjem potovanju leta 1776. Leta 1787 je Bligh postal kapitan ladje HMS Bounty in odplul na Tahiti, da bi nabral drevesa kruhovca. Vstaja na ladji Bounty je preprečila dokončanje te naloge. Leta 1806 je postal guverner Novega Južnega Walesa. Po vrnitvi v Anglijo je Bligh postal kontraadmiral in pozneje viceadmiral Kraljeve mornarice.

Zgodnje življenje in pomorska kariera

William Bligh se je rodil 9. septembra 1754 v okolici mesta Plymouth (Devon, Anglija). V mornarico se je vpisal kot mlad fant in hitro napredoval zaradi svojih pomorskih sposobnosti. Bil je znan kot spretni navigant in izkušen mornar, kar mu je omogočilo sodelovanje z uglednimi častniki in znanstveniki svojega časa.

Sodelovanje s Jamesom Cookom

Bligh je sodeloval s Jamesom Cookom na njegovem tretjem potovanju kot eden od častnikov. Potovanja s Cookom so mu dala dragocene izkušnje v dolgočasnih in pogosto nevarnih daljnih plovbah, obenem pa mu omogočila stik z znanstvenimi idejami in zbiranjem naravoslovnih vzorcev.

Plovba HMS Bounty in vstaja

Leta 1787 je bil Bligh imenovan za kapitana HMS Bounty. Namen plovbe je bil pripeljati z mladimi drevesi kruhovca (breadfruit) s Tahitija v britanske kolonije kot poceni hrano za sužnje v Karibih. Med časom na Tahitiju so se častniki in mornarji navezali na otok in njegovo življenje, ko pa je ladja odplula proti Karibom, je 28. aprila 1789 prišlo do znane vstaje (mutinije), ki jo je vodil podčastnik Fletcher Christian.

Bligh in del posadke so bili prisiljeni zapreti v odprt čoln. V izjemnem dosežku pomorske spretnosti je Bligh z 18 zvestimi člani posadke preplul približno 3.600 navtičnih milj (ok. 6.700 km) do otoka Timor — pot, ki je trajala okoli 47 dni. Ta plovba velja za eno najbolj izjemnih navigacijskih dosežkov v zgodovini.

Vrnitev, sojenja in nadaljnja služba

Po vrnitvi v Anglijo je Bligh predstavil svoje poročilo o mutiniji. V skladu z mornariškimi običaji so izvedli vojaško sodišče (court-martial) zaradi izgube ladje; Bligh je bil oproščen odgovornosti. Nekateri od mutincev so bili kasneje ujeti in kaznovani, drugi so našli zatočišče na otokih v južnem Tihem oceanu ali umrli.

Bligh je kasneje vodil še eno potovanje, na katerem je uspešno nabral in prepeljal številne rastline kruhovca nazaj v britanske posesti. Zaradi svojih sposobnosti navigacije in znanstvenega zanimanja je Bligh prispeval tudi k botaniki in širitvi pomorske prakse v tistem času.

Guverner Novega Južnega Walesa in "Rum Rebellion"

Leta 1806 je bil imenovan za guvernerja Novega Južnega Walesa. Njegov čas kot guverner je bil napet: poskušal je omejiti vpliv trgovcev s preprodajo ruma in korupcijo, kar je povzročilo nasprotovanje vplivnih kolonialnih interesov in vojaških enot. Leta 1808 je bila proti njemu izvedena vojaška vstaja, znana kot Rum Rebellion, v kateri so ga aretirali in odstavljali — edini uspešen vojaški udar v zgodovini Avstralije. Bligh je bil kasneje iz Anglije oproščen in uradno niso potrdili večine očitkov proti njemu.

Kasnejše življenje, napredovanja in smrt

Po vrnitvi v Anglijo je Bligh nadaljeval služenje v Kraljevi mornarici in prejel višje čine; v obdobju po svojih velikih potovanjih je dosegel čin kontraadmirala in bil pozneje promoviran tudi na mesto viceadmirala (nazivi so bili častne narave v skladu z običajnimi napredovanji v mornarici). Umrl je 7. decembra 1817.

Ocenjevanje zapuščine

• Navigacijske sposobnosti: Bligh je ostal cenjen zaradi svoje izjemne navigacije in strokovnosti, zlasti zaradi plovbe iz odprtega čolna po mutiniji.
• Kontroverzen vodja: Njegov slog vodenja je sprožil dolgoletne razprave: nekateri ga kritizirajo kot strogega in včasih tiranskega, drugi ga zagovarjajo kot discipliniranega oficirja, ki je deloval po standardih svoje dobe.
• Kulturni vpliv: Zgodba o Bountyju in Blighu je postala del popularne kulture — upodobljen je bil v številnih knjigah, gledališčih in filmih, kar je prispevalo k legendi o mutiniji in kasnejših dogodkih.

Če želite izvedeti več

Za podrobnejše zgodovinske podatke lahko poiščete dodatne vire, biografije in arhivske zapise, ki opisujejo mornarsko prakso 18. in začetka 19. stoletja, potovanja Jamesa Cooka, zgodovino Bountyja ter politične razmere v koloniji Novi Južni Wales v času Blighovega guvernerstva.

The Bounty

Leta 1787 je Bligh postal vodja manjše odprave, ki so jo poslali na Tahiti po drevesa kruhovca. Te naj bi posadili v Zahodni Indiji kot hrano za sužnje. Ladja Bounty je 4. aprila 1789 zapustila Tahiti, natovorjena z drevesi kruhovca. Tri tedne pozneje je mornar po imenu Fletcher Christian vodil upor (zavzetje ladje). Christian se je želel vrniti na Tahiti. Ta dogodek se imenuje upor na ladji Bounty. Bligha in 18 mornarjev so spravili v majhen čoln z malo hrane in vode, štirimi meči, sekstantom in žepno uro, vendar brez zemljevida. V 47 dneh jim je uspelo priti do Batavije (zdaj Džakarta), ki je bila oddaljena 6701 km. Bligh se je marca 1790 končno vrnil v Anglijo. O uporu je napisal knjigo z naslovom A Narrative of the Mutiny on board His Majesty's Ship 'Bounty' (Pripoved o uporu na ladji njegovega veličanstva 'Bounty').

Avgusta 1791 se je Bligh ponovno odpravil na pot po drevesa kruhovca. Prav tako mu je bilo naročeno, naj izve več o Torresovi ožini med Avstralijo in Novo Gvinejo. Z dvema ladjama, Providence in Assistant, se je avgusta 1793 vrnil v Anglijo.

Mala ladja z ladje Bounty, s katero se je 19 mornarjev vrnilo v Batavijo

Rumov upor

Policisti so proti Blighu sprožili sodne postopke, nato pa so enega od naseljencev Johna Macarthurja aretirali zaradi upora (poskusa upora proti vladi). Eden od vojakov, major George Johnston, je Macarthurja izpustil iz zapora, 26. januarja 1808 pa je vodil vojsko v vladno hišo in priprl Bligha. Vojska je nato prevzela vlado. To je postalo znano kot Rumov upor. Po enem letu je bil Bligh izpuščen pod pogojem, da se vrne v Anglijo. Strinjal se je, vendar je nato odplul v Hobart, kjer je poskušal dobiti pomoč pri polkovniku Davidu Collinsu, ki je bil namestnik guvernerja Tasmanije. Collins ni ponudil pomoči, zato je Bligh ostal v Hobartu še eno leto.

Britanska vlada je poslala novega guvernerja, Lachlana Macquarieja. Bligh in major Johnston sta se vrnila v London in prispela 25. oktobra 1810. V sodnem postopku je bilo ugotovljeno, da vse obtožbe proti Blighu ne držijo, Johnston pa je bil spoznan za krivega. Johnsona so odpustili iz vojske, Bligh pa je leta 1811 postal kontraadmiral in pozneje viceadmiral. Upokojil se je v Kentu. Bligh je umrl na obisku v Londonu 7. decembra 1817.

Blighova aretacija

Išči po črki