Zebulon Montgomery Pike (5. januar 1779 - 27. april 1813) je bil ameriški brigadni general in raziskovalec. Po njem je poimenovan Pikes Peak v Koloradu. Kot častnika ameriške vojske ga je predsednik Thomas Jefferson prosil, naj vodi dve potovanji po novem kupljenem ozemlju Louisiane. Prvo je bilo v letih 1805-06, da bi raziskal zgornji severni del reke Mississippi. Drugo potovanje je bilo v letih 1806-07, da bi raziskal jugozahod do roba severnih španskih kolonialnih naselbin Nova Mehika in Teksas. Pikeova potovanja so se zgodila hkrati z drugimi potovanji, ki so se zgodila v času, ko je bil predsednik Thomas Jefferson. Med njimi sta bili ekspedicija Lewisa in Clarka (1804-1806) ter ekspedicija Thomasa Freemana in Petra Custisa po Rdeči reki (1806).

Zgodnje življenje in vojaška pot

Pike se je rodil v Lambertonu v New Jerseyju in se kot mlad mož pridružil ameriški vojski kot častnik. V vojski je opravljal različne vloge, med drugim izvidniške in kartografske naloge, kar mu je dalo izkušnje in ugled za vodstvo odprav po novem ozemlju. Njegova vojaška izobrazba in zaupanje predsednika Jeffersona sta bila ključna pri dodelitvi obeh raziskovalnih nalog v okviru širjenja in utrjevanja nadzora ZDA nad ozemlji po nakupu Louisiane.

Prva odprava (1805–1806)

V prvi odpravi je Pike potoval po zgornjem toku reke Mississippi, zbiral zemljevide, opazke o domorodnih prebivalcih in ocenil naravne vire ter možnosti za gradnjo utrdb in trgovskih poti. Njegove ugotovitve so pomagale vladi bolje razumeti geografske in strateške razmere na novi meji države.

Druga odprava in aretacija (1806–1807)

Pike je na svojem drugem potovanju prečkal Skalno gorovje v današnji južni Kolorado. Poskušal je zbrati podatke o vodah, gorskih prehodih in razmerah v notranjosti celine ter je zapisal opise domorodnih ljudstev in španskih naselbin. Posamezne zaznave, kot je njegovo poročilo o mogočni gori, kasneje preimenovani v Pikes Peak, so povečale zanimanje javnosti in znanstvene kroge za zahodne predele.

Med potjo so ga španske kolonialne oblasti ujele v bližini Santa Fe. Pika in njegove ljudi so poslali v Chihuahuo (današnja Mehika), kjer so jih zaslišali. Španci so ga osumili vohunjenja in ga zaradi tega pridržali; nato so ga in njegove ljudi leta 1807 vodili skozi Teksas ter na koncu izpustili blizu ameriškega ozemlja v Louisiani. Njegova aretacija je razkrila napetosti med ZDA in Španijo glede meja in nadzora nad zahodnimi ozemlji.

Knjiga in znanstveni pomen

Leta 1810 je Pike napisal knjigo o svojih potovanjih. Knjiga je vsebovala zemljevide, opise krajev, opazke o rastlinstvu, živalstvu in navadah domorodnih ljudstev ter poročila o stiku s španskimi oblastmi. Knjiga je bila tako priljubljena, da so jo prevedli v nizozemščino, francoščino in nemščino ter jo izdali v Evropi. Njegova poročila so pomemben vir za zgodovinarje, geografe in etnografijo zgodnjega 19. stoletja.

Vloga v vojni 1812 in smrt

Pike je kasneje v svoji karieri dosegel čin brigadnega generala in je služil med vojno leta 1812, ko so ZDA spoprijemale Britanijo na različnih frontah v Severni Ameriki. Aprila 1813 je bil ubit v bitki pri Yorku (danes Toronto), ko so v času britkega umika eksplodirala skladišča streliva. Njegova smrt je bila del tragičnih posledic spopadov, ki so imeli daljnosežne posledice za regijo in vojaško taktiko tistega časa.

Zapuščina

Pike je zapustil pomembno dediščino kot raziskovalec in vojak. Njegova imena nosi več geografskih točk, najznamenitejša med njimi je Pikes Peak, pa tudi različne okrožja in naselja v ZDA. Njegova dela in zemljevide zgodovinarji in kartografi še vedno preučujejo kot dokument časa zgodnjega razcveta ameriške širitve na zahod. Hkrati njegove odprave odražajo kompleksne odnose z domorodnimi prebivalci in s takratnimi španskimi oblastmi, kar daje njegovim zapisom tudi etnične in politične razsežnosti.