Caspar Wessel
Caspar Wessel (8. junij 1745 - 25. marec 1818) je bil dansko-norveški matematik.
Rodil se je v kraju Jonsrud, Vestby, Akershus, Norveška. Leta 1763 je po končani srednji šoli odšel na Dansko na nadaljnji študij (saj Norveška leta 1763 ni imela univerze). Leta 1778 je pridobil naziv candidatus juris. Leta 1794 se je zaposlil kot geodet, leta 1798 pa kot kraljevi geodetski inšpektor.
Ker je geodezija povezana z matematiko, je pozneje preučeval geometrijski pomen kompleksnih števil. Njegov najpomembnejši članek Om directionens analytiske betegning (O analitičnem prikazu smeri) je leta 1799 objavila Danska kraljeva akademija znanosti in pisem. Ker je bilo v danščini, ga ni opazilo veliko ljudi. Kasneje sta Jean-Robert Argand in Carl Friedrich Gauss v svojem članku prikazala enake rezultate.
Ena od pomembnejših, vendar zamujenih idej, prikazanih v Wesselovi knjigi Om directionens analytiske betegning, so bili vektorji. Wesselova glavna stvar, ki jo je želel prikazati v članku, ni bila ta, temveč je menil, da bi bil potreben koncept števil z dolžino in smerjo. Wessel je razmišljal o seštevanju: "Dve premici seštejemo, če ju združimo tako, da se druga premica začne tam, kjer se konča prva, nato pa poteka premica od prve do zadnje točke združenih premic. Ta premica je vsota združenih premic." Danes se ista zamisel uporablja pri seštevanju vektorjev.
Njegov članek je bil leta 1899 natisnjen v francoskem prevodu. V angleščini je izšel leta 1999 kot "On the analytic representation of direction" (urednik J. Lützen idr.).
Johan Herman Wessel, Wesslov brat, je bil znan v dansko-norveških knjigah.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Caspar Wessel?
O: Caspar Wessel je bil dansko-norveški matematik.
V: Kje se je rodil?
O: Rodil se je v kraju Jonsrud, Vestby, Akershus, Norveška.
V: Kakšno diplomo je pridobil leta 1778?
O: Leta 1778 je pridobil naziv candidatus juris, kar je ena od pravnih stopenj.
V: Kakšno službo je opravljal leta 1794?
O: Leta 1794 se je zaposlil kot geodet, leta 1798 pa kot kraljevi geodetski inšpektor.
V: Kateri časopis je objavil leta 1799?
O: Leta 1799 je objavil knjigo Om directionens analytiske betegning (O analitičnem prikazu smeri), ki jo je izdala Danska kraljeva akademija znanosti in pisanja.
V: Katera ideja, ki jo je prikazal v svojem članku, je sprva ostala neopažena?
O: Njegov članek je pokazal koncept vektorjev, ki je bil sprva neopažen.
V: Kako se njegovo delo uporablja še danes? O: Njegovo delo se še danes uporablja pri seštevanju vektorjev; njegova zamisel o seštevanju "Dve premici se seštejeta, če ju združimo tako, da se druga premica začne tam, kjer se konča prva, nato pa od prve do zadnje točke združenih premic poteka premica" se še danes uporablja za seštevanje vektorjev.
