Barvni vid
Barvni vid je sposobnost organizma, da razlikuje predmete glede na valovne dolžine (ali frekvence) svetlobe, ki jo odsevajo, oddajajo ali prenašajo. Barva je kakovost, ki jo ustvarijo vidni možgani, in ne lastnost predmetov.
"Rdeče" jabolko ne oddaja rdeče svetlobe. Pač pa preprosto absorbira vse frekvence vidne svetlobe, ki sveti nanj, razen skupine frekvenc, ki se odbijejo.
Te frekvence zaznavamo kot rdeče.
Mehanizem
Živčni sistem pridobi barvo s primerjavo odzivov na svetlobo iz več vrst stožčastih fotoreceptorjev v očesu. Ti stožčasti fotoreceptorji so občutljivi na različne dele vidnega spektra.Vidni spekter pri ljudeh sega približno od 380 do 740 nm, običajno pa obstajajo tri vrste čepkov. Vidni spekter in število tipov čepkov se med vrstami razlikujeta.
Z barvnim vidom ima boljši vid (več informacij) o stvareh, ki jih vidi. Tako lahko vidi, kdaj sta sadje ali zelenjava zrela, in opazi živali, ki se skrivajo pred očmi. Prednost barvnega vida je predvsem podnevi. Ponoči je glavna težava zbiranje svetlobe in videnje v šibki svetlobi. To je nekaj, kar paličice opravijo bolje kot čepki.
Vrste barvnega vida
Barvni vid ni vse ali nič. Številne skupine živali lahko razlikujejo barve, vendar na različne načine. Pri sesalcih, na primer, nekatere skupine nimajo barvnega vida, nekatere pa so dikromati: imajo dve vrsti čepkov in ne vidijo ultravijolične, rdeče in oranžne svetlobe. Menijo, da so bili sesalci, ki so preživeli jursko obdobje, majhne nočne živali, ki so se zakopavale in niso imele potrebe po videnju barv. Kasneje, po izumrtju dinozavrov, so se mnoge vrste prilagodile, da so bile aktivnejše podnevi. Večina je razvila obliko barvnega vida, ki je veliko bolj uporaben podnevi. Primatom se je razvil popolni (trikromni) barvni vid. Zanje je sposobnost razlikovanja barve sadja in listov skoraj bistvenega pomena.Številne žuželke imajo barvni vid v ultravijoličnem območju, ki ga ljudje nimamo. Zato so na fotografijah v ultravijolični svetlobi medeni vodniki na cvetovih tako opazni.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je barvni vid?
O: Barvni vid je sposobnost organizma, da razlikuje predmete na podlagi valovnih dolžin ali frekvenc svetlobe, ki jo odbijajo, oddajajo ali prenašajo.
V: Ali je barva lastnost predmetov?
O: Ne, barva ni lastnost predmetov. Je lastnost, ki jo ustvarijo vidni možgani, zato ni odvisna od zaznavanja.
V: Ali "rdeče" jabolko oddaja rdečo svetlobo?
O: Ne, "rdeče" jabolko ne oddaja rdeče svetlobe. Absorbira vse frekvence vidne svetlobe, ki sveti nanj, razen skupine frekvenc, ki se odbijejo in jih zaznavamo kot rdeče.
V: Kako zaznavamo barve?
O: Barve zaznavamo prek naših vidnih možganov, ki interpretirajo valovne dolžine ali frekvence svetlobe, ki se odbijejo od predmeta.
V: Ali so različne valovne dolžine povezane z različnimi barvami?
O: Da, različne valovne dolžine so povezane z različnimi barvami, kar nam pomaga razlikovati med predmeti na podlagi valovne dolžine ali frekvence svetlobe, ki jo odbijajo, oddajajo ali prenašajo.
V: Ali zaznavanje vpliva na barve?
O: Ne, zaznavanje ne vpliva na barvo, saj je ta objektivno dejstvo in ni odvisna od zaznavanja.
V: Kaj se zgodi, ko na predmet posije vidna svetloba?
O: Ko vidna svetloba sveti na predmet, predmet absorbira vse frekvence, razen skupine frekvenc, ki se odbijejo, in te frekvence zaznavamo kot njegovo posebno barvo.
