Razvoj barvnega vida
Razvoj barvnega vida je povzročil, da svetlobo vidimo glede na njeno valovno dolžino. To ima očitne prednosti, zlasti živalim pomaga pri iskanju hrane.
Barvni vid mnogih rastlinojedih živali jim omogoča, da vidijo plodove ali (nezrele) liste, ki so primerni za uživanje. Kolibriji pogosto prepoznajo določene cvetove po barvi. Tudi plenilci uporabljajo barvni vid, da lažje najdejo svoj plen.
Vse to velja predvsem za živali podnevi. Po drugi strani pa imajo nočni sesalci veliko slabše razvit barvni vid. Pri njih je prostor na mrežnici bolje izkoriščen z več paličicami, saj paličice bolje zbirajo svetlobo. Barvne razlike so v temi veliko manj vidne.
Členonožci
Poleg vretenčarjev imajo barvni vid le še členonožci. Barvni vid imajo tudi vodni členonožci, kot so raki. Tako kot pri vretenčarjih se podrobnosti razlikujejo, vendar so si molekule, ki opravljajo delo - opsini - zelo podobne.
Vretenčarji
Pri teleostih, plazilcih in pticah obstajajo štirje fotopigmentni opsini. To kaže, da je imel skupni prednik tetrapodov in amniotov (pred približno 360 milijoni let):
"paličice in štiri spektralne razrede čepkov, od katerih vsak predstavlja eno od petih družin vidnih pigmentov. Štirje spektralno različni razredi čepkov tem vrstam omogočajo tetrakromatski barvni vid".
Sesalci
Nasprotno pa so sesalci v dolgem obdobju mezozoika, ko so živeli kot nočne živali, izgubili večino sposobnosti barvnega vida.
"...pri sodobnih evterijskih sesalcih se pojavljata dve družini genov za opsine čepkov in z izjemo nekaterih primatov nobena od teh živali ne pridobiva več kot en tip fotopigmenta iz vsake od svojih dveh družin genov."
Številni primati živijo kot dnevne živali, ena skupina - opice starega sveta - pa je razvila trikromatski vid. Iz te skupine opic izvirajo antropoidne opice in ljudje, ki imajo prav tako dober barvni vid. Tako se je zgodilo, da ima večina opic in ljudi dober barvni vid, večina drugih evterijskih sesalcev pa ne: Imajo le dva opsina in so bikromatični.
UV svetloba
Ultravijolična svetloba je pomembna za zaznavanje barv pri številnih živalih, zlasti žuželkah.
Barvni vid z razločevanjem UV žarkov imajo številni členonožci - poleg vretenčarjev edine kopenske živali, ki imajo to lastnost.
Ptice, želve, kuščarji, številne ribe in nekateri glodavci imajo v mrežnicah receptorje za UV žarke. Te živali lahko vidijo vzorce UV-žarkov na cvetju in drugih živalih, ki so sicer človeškemu očesu nevidni.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj povzroči, da svetlobo vidimo glede na njeno valovno dolžino?
O: Razvoj barvnega vida povzroča, da svetlobo vidimo glede na njeno valovno dolžino.
V: Katere so prednosti barvnega vida?
O: Prednosti barvnega vida so, da živalim pomaga najti hrano, plenilci pa barvni vid uporabljajo tudi za iskanje plena.
V: Kaj barvni vid omogoča številnim rastlinojedcem?
O: Barvni vid mnogih rastlinojedcev jim omogoča, da vidijo plodove ali (nezrele) liste, ki so primerni za uživanje.
V: Kako kolibriji prepoznajo določene cvetove?
O: Kolibriji prepoznajo določene cvetove po barvi.
V: Kakšna je vloga paličic v mrežnici nočnih sesalcev?
O: Vloga paličic v mrežnici nočnih sesalcev je boljša, saj bolje zbirajo svetlobo, prostor na mrežnici pa je z več paličicami bolje izkoriščen.
V: Katere živali imajo veliko slabše razvit barvni vid?
O: Nočni sesalci imajo veliko slabše razvit barvni vid.
V: Ali so barvne razlike vidne v temi?
O: Ne, barvne razlike so v temi veliko manj vidne.
