Constant Permeke – belgijski slikar in kipar, vodilni flamski ekspresionist

Constant Permeke (31. julij 1886 – 4. januar 1952) je bil belgijski slikar in kipar, ki velja za vodilno osebnost flamskega ekspresionizma. Njegovo delo zaznamujeta močna čustvena intenzivnost in osredotočenost na življenje delavcev — predvsem ribičev in kmetov — ter na težko delo, ki ga prikazuje z zgoščeno obliko in gosto nanosom barve.

Življenjska pot

Permeke se je rodil v Antwerpnu. Ko je bil star šest let, se je družina preselila v Ostend, kjer je bil njegov oče kustos Mestnega muzeja umetnosti. Od leta 1903 do 1906 je obiskoval šolo v Bruggeu. Leta 1906 je bil vpoklican v belgijsko vojsko, po koncu služenja pa se je marca 1908 vrnil v Ostend. Tam je stanoval skupaj z drugim umetnikom, Gustavom De Smetom, s katerim je razvijal sorodne umetniške interese.

Leta 1909 se je umaknil in živel kot samotar v Latemu, umetniški koloniji znani po intenzivnem ustvarjalnem delu. Leta 1912 se je poročil z Marijo Delaere; mladoporočenca sta se naselila v Ostendej.

Ob izbruhu prve svetovne vojna, je Permeke sodeloval pri obrambi Antwerpna in bil v boju ranjen v bližini mesta Duffel. Zaradi poškodb so ga evakuirali v Združeno kraljestvo. Leta 1916 se je preselil v Chardstock v Devonshiru, kjer je ponovno začel slikati — v tem obdobju nastajajo predvsem barvite angleške pokrajine, ki kažejo spremembo v barvni paleti in razpoloženju.

Po koncu vojne se je Permeke z družino leta 1919 vrnil v Ostend. Leta 1921 je razstavljal v Antwerpnu in Parizu, kar mu je prineslo širšo prepoznavnost. Med letoma 1922 in 1924 je redno obiskoval Astene, leta 1926 pa je odšel v Vevey v Švici, kjer se je posvetil predvsem gorskim prizorom. Leta 1929 se je preselil v Jabbeke, kjer je preživel zadnja leta in ustvaril številna pomembna dela.

Slog, tematika in kiparstvo

Permekovo slikarstvo je značilno po robustnih, poenostavljenih oblikah, težkih konturah in zemeljskih, pogosto temnih barvah. Njegove figure so pogosto monumentalne, upodobljene kot del težkega fizičnega dela — ribiči, kmetje, ladje in morje so stalne teme. Te značilnosti ga uvrščajo med vodilne predstavnike flamskega ekspresionizma, ob bok sodelavcem, kot je bil Gustav De Smet.

Od leta 1937 se je Permeke preizkusil tudi v kiparstvu. Kot kipar je nadaljeval svoje zanimanje za poenostavljene, močne oblike, ki so bile v sorodu z njegovim slikarskim izrazom.

Odziv med drugo svetovno vojno in poznejše obdobje

Med drugo svetovno vojno so nemški okupatorji Permekeju prepovedali slikati; njegovo umetnost so označili kot Entartete Kunst. Njegovega sina Paula so aretirali in poslali v Nemčijo kot prisilnega delavca. Po vojni je Permeke kratek čas opravljal funkcijo direktorja Kraljeve akademije v Antwerpnu, vendar je tam delal le eno leto. Leta 1948 mu je umrla žena; to močno vplivalo na njegovo zdravje in čustveno stanje, zato ga je v zadnjih letih negovala hči.

Smrt in zapuščina

Constant Permeke je umrl 4. januarja 1952 in bil pokopan poleg svoje žene na pokopališču v Jabbekeju. Na grob njegove žene je bil postavljen kip, ki ga je Permeke naročil pri svojem prijatelju Georgu Minnu.

Njegov vpliv na belgijsko in flamsko umetnost je trajen: Permeke velja za enega najpomembnejših belgijskih ekspresionistov prve polovice 20. stoletja. Njegova dela so predmet študija v muzejih in monografijah ter so pomemben del zbirk belgijskih in evropskih institucij.

Leta 1997 je Belgija Permekeju izkazala javno priznanje in mu posvetila bankovec za 1.000 frankov, na katerem je bil upodobljen kot simbol njegovega prispevka k belgijski kulturi. Ta bankovec se je uporabljal do zamenjave z evrom leta 2002.

Vprašanja in odgovori

V: Kdaj se je rodil Constant Permeke?

V: Kam se je Permekejeva družina preselila, ko je bil star šest let?

V: Od česa je živel njegov oče?

V: Kje je živel po vrnitvi iz vojaške službe leta 1908?

V: Kaj se mu je zgodilo med prvo svetovno vojno?

V: Kako ga je leta 1997 prepoznala Belgija?

Išči po črki