Crellejeva revija (Journal für die reine und angewandte Mathematik) — zgodovina
Crellejeva revija: zgodovina vplivne matematične publikacije od ustanovitve 1826, z znamenitimi prispevki Abel, Cantor, Eisenstein in razvojem skozi stoletja.
Crelle's Journal ali samo Crelle je revija, ki je mesečno objavljala matematične članke. Ustanovil jo je August Leopold Crelle leta 1826 v Berlinu. Polni nemški naslov je Journal für die reine und angewandte Mathematik (v angleščini: Journal for Pure and Applied Mathematics).
Ustanovitev in namen
Revija je bila ustanovljena z namenom ustvariti stabilno in strokovno platformo za objavo izvirnih raziskav iz čiste in uporabljene matematike. August Leopold Crelle je kot urednik in izdajatelj skrbel za zbiranje prispevkov, recenziranje in tehnično pripravo izvodov, tako da je revija hitro pridobila ugled v evropski matematični skupnosti. Sprva je izhajala predvsem v nemškem jeziku, pozneje pa se je odprla tudi za prispevke v drugih jezikih, kar je prispevalo k njenemu mednarodnemu ugledu.
Uredniki in uredniška linija
Crelle je revijo urejal do svoje smrti leta 1855. V njej je bilo objavljenih veliko zelo pomembnih matematičnih člankov. Nekateri med njimi so imeli velik vpliv na razvoj matematike. V njej so bili objavljeni znani članki matematikov, kot so Niels Henrik Abel, Georg Cantor in Gotthold Eisenstein. V letih 1856-80 jo je urejal Carl Wilhelm Borchardt, v tem času je bila znana kot Borchardtova revija.
Pomen in vpliv
Revija je skozi 19. in 20. stoletje izhajala kot eno izmed vodilnih mest za objavo pomembnih matematičnih rezultatov. Zaradi visokih znanstvenih standardov in izbire kakovostnih prispevkov je Crellejeva revija vplivala na širitev novih raziskovalnih področij ter omogočila, da so odkritja hitro prišla do širše matematične javnosti. Objave, ki so se pojavile v tej reviji, so pogosto postale referenčne točke v nadaljnjih raziskavah in so prispevale k uveljavitvi avtorjev v mednarodni znanstveni skupnosti.
Sodobno stanje
Revija še danes izhaja in ohranja tradicijo objavljanja strokovnih člankov iz različnih področij matematike. Danes je urednik Rainer Weissauer (Univerza Ruprecht-Karls, Heidelberg), ki vodi uredniško ekipo, sestavljeno iz uglednih raziskovalcev z mednarodnim pokritjem. Z razvojem digitalnih arhivov in spletnega dostopa so stare številke revije postale lažje dostopne zgodovinarjem matematike in raziskovalcem, kar dodatno poudarja pomen te dolgotrajne založniške dejavnosti.
Opombe o izidu in vsebini
Čeprav je bila revija sprva mesečno izhajajoča, se je frekvenca in oblika izdaj skozi stoletja spreminjala glede na uredniške odločitve in založniške prakse. Vsebina običajno zajema članke iz teoretične matematike, analize, algebre, teorije števil, geometrije in tudi prispevke iz matematične fizike ali drugih sorodnih področij. Zaradi dolgoletne kontinuitete izdajanja je bogat arhiv starejših številk tudi pomemben vir za zgodovinske raziskave matematike.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Crellova revija?
O: Crelle's Journal je mesečna revija, ki objavlja matematične članke.
V: Kdo je ustanovil revijo Crelle's Journal?
O: Časopis Crelle's Journal je leta 1826 v Berlinu ustanovil August Leopold Crelle.
V: Kakšen je polni nemški naslov Crelle's Journal?
O: Celoten nemški naslov Crellove revije je Journal für die reine und angewandte Mathematik (v angleščini: Journal for Pure and Applied Mathematics).
V: Kdo je urejal Crellovo revijo do njegove smrti leta 1855?
O: Avgust Leopold Crelle je urejal Crellovo revijo do svoje smrti leta 1855.
V: Kateri znani matematiki so objavljali članke v Crellovi reviji?
O: Nekateri znani matematiki, ki so objavljali članke v Crellovi reviji, so Niels Henrik Abel, Georg Cantor in Gotthold Eisenstein.
V: Kdo je urejal Crellovo revijo v letih 1856-80 in kako je bila v tem času znana?
O: Carl Wilhelm Borchardt je urejal Crellovo revijo v letih 1856-80. V tem času je bila znana kot Borchardtova revija.
V: Kdo je urednik Crelle's Journal danes?
O: Današnji urednik revije Crelle's Journal je Rainer Weissauer (Univerza Ruprecht-Karls, Heidelberg).
Iskati
