Allegro: tempo v klasični glasbi — pomen in hitrost (120–168 BPM)
Allegro — tempo v klasični glasbi: zmerno hitro (120–168 BPM). Pomen, primeri in interpretacija za natančno izvedbo in razumevanje klasičnih del.
Allegro je oznaka za tempo v klasični glasbi, ki izvajalcu sporoča, naj igro vodi zmerno hitro do hitro. Izraz je v izvirniku italijanski in je izvirno označeval tako hitrost kot tudi živahen značaj stavka; od 18. stoletja naprej pa se je vedno bolj uveljavil kot predvsem tempo‑oznaka. Allegro običajno označuje hitrost boljšo od Andante in počasnejšo od Presto. V praksi večina izvajalcev in učbenikov navaja razpon približno 120–168 udarcev na minuto (BPM), vendar gre za približne vrednosti — natančna izbira tempa je odvisna od stila, metričnega občutka, tehnične zahtevnosti in zasedbe.
Zgodovina in različne besede za »hitro«
Pred izumom metronoma konec 18. oziroma na začetku 19. stoletja so bili tempoopisi pogosto bolj opisni oziroma odvisni od izvajalčevega občutka. Po izumu metronoma so nekateri skladatelji tudi natančneje označevali udarce na minuto, vendar so takšne oznake včasih predmet razprav (npr. Beethovenove metronomske oznake so že dolgo predmet interpretacij). V jezikovni praksi so različni avtorji in narodnosti uporabljali tudi tuje besede za »hitro«; tako sta Claude Debussy in Maurice Ravel v francoskem okolju uporabljala besedo vite, Gustav Mahler je v nemško govorečem okolju včasih napisal Rasch, Benjamin Britten pa v angleškem kontekstu Quickly. Te različice poudarjajo, da je smernica »allegro« v praksi pogosto prilagojena jeziku in tradiciji izvajanja.
Podrobnejše stopnje Allegro in sopomenke
Allegro ni enotna, trdno določena hitrost — pogosto se uporablja v kombinaciji z drugimi pridevniki, ki natančneje določijo značaj ali jakost hitrosti. Najpogostejše variante so:
- Allegro moderato — zmerno hitro, blizu zgornje meje moderata.
- Allegro con brio — hitro in živahno, z živostjo.
- Allegro assai — zelo hitro (assai pomeni »zelo«).
- Allegro vivace / vivo — živo, pogosto na višjem delu razpona Allegro.
- Allegro ma non troppo — hitro, a ne pretirano.
- Allegro agitato — hitro in razburkano, napeto.
Primerjalni BPM‑obseg
Tempooznake se med seboj prekrivajo in njihove številčne vrednosti so okvirne. Pogosti primerjalni razponi (približno):
- Largo: ~40–60 BPM
- Adagio: ~66–76 BPM
- Andante: ~76–108 BPM
- Moderato: ~108–120 BPM
- Allegro: ~120–168 BPM
- Presto: ~168–200+ BPM
Te ocene so orientacijske — za izbrani kos in zvrst (klasicizem, romantika, impresionizem, sodobna glasba) se lahko pričakovani tempo razlikuje.
Interpretacija in praksa
Pri izbiri tempa znotraj razpona Allegro upoštevajte:
- Meter in pulz: v 6/8 ali 12/8 lahko enak občutek »hitro« pomeni drugačen doživljaj kot v 4/4.
- Tekstura in tehnična izvedljivost: hitrejši tempo ni primeren, če se izgubi jasnost fraziranja, artikulacije ali intonacije.
- Zasedba: solo, kvartet, orkester ali zbor — vsak slog zahteva drugačen volumen in čas odziva, kar vpliva na posredni izbor tempa.
- Stilske značilnosti: npr. klasicistične simfonije pogosto zahtevajo drug tip lahkotnosti kot poznoromantične ali impresionistične skladbe.
- Uporaba metronoma: dober pripomoček za najdbo osnovnega tempa, vendar interpretativni priboljški, kot je rubato ali subtilne spremembe hitrosti, pogosto zahtevajo poslušalsko presojo in kompozicijsko občutenje.
Primeri in nasveti za vajo
Mnogi odseki, označeni Allegro, so prva ali finalna stavka simfonij, koncertov in sonat — torej pogosto ključni, energični stavki. Pri učenju Allegro‑del je koristno:
- Začeti počasneje in postopoma zviševati tempo, da ohranite tehniko in jasno artikulacijo.
- Uporabljati metronom in določiti nekaj kontrolnih točk (npr. 120, 132, 144, 156 BPM) in izbrati tisto, ki najboljše služi glasbeni frazi.
- Poslušati različne posnetke (tudi na zgodovinskih instrumentih), da dobite občutek o širokem spektru interpretacij.
Včasih se Allegro uporablja v naslovu glasbenih del, na primer Allegro barbaro Bele Bartoka.
Primeri
- Eine kleine Nachtmusik, 1. stavek: Allegro, W.A.Mozart - poslušaj
- Simfonija št. 40 g-mol, 1. stavek: A.Mozart poslušaj
- 5. simfonija, 3. stavek: Allegro, Ludwig van Beethoven - poslušanje
- Etuda op. 25, št. 6, Frédéric Chopin - poslušaj (pomoč-info)
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Allegro?
O: Allegro je oznaka za tempo v klasični glasbi, ki glasbeniku sporoča, naj glasbo igra zmerno hitro.
V: Ali se je Allegro prvotno uporabljal za opis značaja skladbe?
O: Da, Allegro se je prvotno uporabljal za opis značaja dela klasične glasbe.
V: V katerem stoletju se je primarna uporaba allegra spremenila iz značaja v hitrost?
O: Allegro se je od 18. stoletja naprej uporabljal iz značaja v hitrost.
V: Kateri so primeri izrazov, ki so jih skladatelji uporabljali namesto Allegro za označevanje hitrosti?
O: Nekateri primeri izrazov, ki so jih skladatelji uporabili namesto Allegro za označevanje hitrosti, so vite Clauda Debussyja in Mauricea Ravela, Rasch Gustava Mahlerja in Quickly Benjamina Brittena.
V: Kakšno je priporočeno število udarcev na minuto za skladbo, ki se igra s hitrostjo Allegro?
O: Skladbo, ki se igra v slogu Allegro, je treba na splošno igrati s hitrostjo od 120 do 168 udarcev na minuto.
V: Ali se Allegro včasih uporablja v naslovih glasbenih del?
O: Da, Allegro se včasih uporablja v naslovih glasbenih del, na primer Allegro barbaro Bele Bartoka.
V: Kakšno je hitrostno območje Allegra v primerjavi z Andantejem in Prestom?
O: Allegro je hitrejši od Andanteja, vendar počasnejši od Presta.
Iskati