Simfonija št. 5 (Beethoven)
Simfonija št. 5 v c-molu, op. 67 je simfonija Ludwiga van Beethovna. Je peta od njegovih devetih simfonij. Napisana je bila med letoma 1804 in 1808. Ta simfonija je eno najbolj priljubljenih in znanih del klasične glasbe.
Ima štiri stavke: uvodni sonatni allegro, počasnejši andante in hitri scherzo, ki vodi naravnost v finale.
Simfonija je bila prvič izvedena leta 1808 v dunajskem Theater an der Wien. Na istem koncertu je bila prvič izvedena tudi njegova Šesta simfonija. Peta simfonija je kmalu postala priznana kot eno najpomembnejših glasbenih del.
Naslovnica Beethovnove 5. simfonije. Vidimo lahko posvetilo knezu Lobkowitzu in grofu Rasumovskemu.
Glasba
Simfonija se začne s štiritonskim motivom "kratek-kratek-dolg", ki ga slišimo dvakrat (drugič nekoliko nižje): ( poslušaj (pomoč-info))
Začetek simfonije je tako znan, da ga pogosto citirajo. Tudi drugi skladatelji so jo uporabili v svojih skladbah, na primer Sergej Rachmaninov v pesmi Usoda. Pogosto je bila uporabljena v popularni kulturi, od disca do rokenrola, ter v filmih in na televiziji. Med drugo svetovno vojno je BBC uporabil motiv s štirimi notami za uvod v svoje radijske informativne oddaje, saj se "kratko-kratko-dolgo" v Morsejevi abecedi glasi kot črka "V". "V" je pomenila "zmaga". Igral se je zelo tiho na boben. Ljudje v nacistično okupiranih državah, ki so želeli slišati novice, so na skrivaj poslušali BBC-jeve novice, saj je bilo bolj verjetno, da so resnične.
V tretjem stavku simfonije je ta ritem včasih uporabljen kot spremljava.
Ko je Beethoven napisal to simfonijo, je bil star okoli trideset let. Postajal je vse bolj gluh. To je zelo težko prenašal. Menil je, da bi moral imeti prav on odličen sluh. Počutil se je zelo depresivno, vendar se je odločil, da ne bo naredil samomora, ampak bo ostal živ in zapisal vso glasbo, ki jo je imel v glavi. O tem je pisal v pismu, imenovanem Heiligenstadtski testament.
Začetek Pete simfonije zveni zelo drzno in junaško. Celotna simfonija zveni kot boj, ki se začne s temi štirimi notami. Ljudje pogosto pravijo, da ti štirje toni predstavljajo usodo, ki trka na vrata. Ko pridemo do zadnjega stavka (finala), postane glasba namesto molovska durovska. Zveni, kot da je Beethoven premagal svojo depresijo.
Četrti stavek te simfonije je eden od prvih primerov uporabe trombona ali pikole v simfoniji.
Beethoven leta 1804, ko je začel pisati Peto simfonijo.
