Dreadnoughtus je rod orjaških titanozavrskih dinozavrov. Njegovo okostje so našli v zgornji kredi province Santa Cruz v Argentini. Te kamnine so nastale pred približno 84–66 milijoni let (mya), torej v pozni kredni dobi.

Ime Dreadnoughtus izhaja iz angleške besede "dreadnought" (neustrašen, kot ime razredov velikih prebojnih bojnic), kar nakazuje na izjemno velikost in masivnost teh živali. Najbol znana vrsta je Dreadnoughtus schrani, opisana na podlagi razmeroma ohranjenega primerka, ki velja za enega najbolj popolnih okostij med velikimi titanozavri.

Velikost in masa

Dreadnoughtus je eden največjih znanih kopenskih vretenčarjev. Ocenjena dolžina odraslega posameznika je pogosto navajana okoli ~25–30 m. Prva objava je za maso navedla približno 59 ton (≈59.000 kg), pri čemer so raziskovalci uporabili meritev obsega (obsega) kosti okončin in allometrijske enačbe za napoved mase. Metode za oceno mase običajno temeljijo na obsegu stegnenice in nadlahtnice ter na primerjavah s sodobnimi razmerji pri vretenčarjih (npr. Campione & Evans).

Pomembno je poudariti, da so kasnejše analize in alternativni volumetrični pristopi privedli do nekoliko nižjih ocen (pogosto v razponu približno 30–40 ton), kar kaže, da so ocene za tako velike vrste negotove in občutljive na izbrano metodo. Kljub temu Dreadnoughtus ostaja med najtežjimi izračunanimi kopenskimi živalmi, zlasti zaradi dobro ohranjenih dolgih okončinskih kosti, ki so temelj za številne izračune mase.

Okostje in popolnost najdbe

Dreadnoughtus schrani je najbolj popolno okostje velikega titanozavrskega sauropodnega dinozavra, kar omogoča bolj zanesljive primerjave z drugimi velikani. Vrste podatkov o popolnosti so pomembne za oceno, koliko skeletnih elementov je bilo dejansko najdenih. Statistika popolnosti za Dreadnoughtus schrani je naslednja:

  • 116 kosti od ~256 kosti celotnega okostja (vključno z lobanjo) = 45,3 % popolnih
  • 115 kosti od ~196 v okostju (brez lobanje) = 58,7 % popolnih
  • 100 vrst kosti od ~142 vrst v okostju (brez lobanje) = 70,4 % popolnih

Čeprav manjka lobanja (kar je pogosto pri sauropodih), so ohranjeni številni ključni deli: dolgih okončinskih kosti (stegnenica, golenica, nadlahtnica), vretenc, medenica in rebra. To omogoča rekonstrukcijo telesne proporcije in boljšo oceno biomehanike ter rasti.

Rast, starost in histologija

Primerek ob smrti verjetno še ni bil povsem odrasel. Histološki izvid njegove ramenske kosti kaže na pomanjkanje zunanje plasti kosti, ki jo najdemo le pri odraslih vretenčarjih (t. i. eksterni fundamentalni sistem, EFS). V prizornih vzorcih je vidno veliko hitro odloženega ali še rastočega kostnega tkiva (fibrolamelarna kost), kar nakazuje visok rasti tempo še v času smrti. Zato je primerek ob smrti še vedno rastel in ni znano, kako velik bi ta osebek zrasel, če bi dočakal polno odraslost.

Paleookolje in pomen najdbe

Najdbe iz Santa Cruz province pričajo o bogatem pozno-krednem okolju južne Južne Amerike, verjetno obrežnih in poplavnih ravnicah z bujno vegetacijo, ki je omogočala vzdrževanje velikih rastlinojedcev. Dreadnoughtus predstavlja pomemben košček v razumevanju evolucije ekstremnega gigantizma pri sauropodih: daje neposredne dokaze o anatomiji, rasti in ekološki vlogi izjemno velikih dinozavrov.

Metode in negotovosti

  • Ocene mase: temeljijo na merjenju obsega dolgih kosti in uporabi enačb, ki povezujejo obseg kosti z maso telesa. Te metode so koristne, a lahko dajo različne rezultate glede na izbrane enačbe in stopnjo ohranjenosti kosti.
  • Histologija: analize mikroskopskih presekov kosti razkrivajo rasti vzorce, starost in ali je žival dosegla stacionarno rast (odraslost).
  • Kompletna rekonstrukcija: pomanjkanje lobanje in nekaterih drugih manjkajočih delov pomeni, da so anatomske rekonstrukcije deloma odvisne od primerjav z drugimi sorodnimi titanozavri.

Dreadnoughtus ostaja ključen primer v paleontologiji za preučevanje velikosti, rasti in biomehanike največjih kopenskih vretenčarjev. Zaradi relativne popolnosti okostja in dobro dokumentirane histologije je pogosto navajan pri primerjavah z drugimi velikimi sauropodi in pri razpravah o mejah možne velikosti kopenskih živali.