Dunganščina (Dunganski jezik): izvor, značilnosti in pisava
Odkrijte izvor, značilnosti in edinstveno cirilično pisavo dunganščine (Dunganski jezik) ter njen odnos do mandarinske kitajščine in vpliv arabskih ter perzijskih izposojenk.
Dunganski jezik je materni jezik Dungancev, etnične skupine, ki živi na območjih nekdanje Sovjetske zveze in Xinjianga ter je potomka Huijev. Dungani svoj jezik imenujejo jezik Hui. Je hčerinski jezik mandarinske kitajščine, ki temelji na narečjih mest Gansu in Shaanxi, govorci obeh narečij pa se med seboj večinoma razumejo. To se imenuje vzajemna razumljivost. Tako kot kitajščina je tudi ta jezik tonski in analitični. Razlike med dunganščino in kitajščino pa so v tem, da je dunganščina zapisana v cirilici namesto v kitajskih znakih, razlikuje pa se tudi besedišče. Dunganščina ima več arabskih in perzijskih izposojenk, več izrazov pa se v standardni kitajščini ne uporablja več.
Zgodovina in razširjenost
Dunganci so potomci kitajskih muslimanskih skupnosti (Hui), ki so v 19. stoletju, ob družbenih in vojaških pretresih v zahodni Kitajski, delno migrirali v Srednjo Azijo. Velike skupnosti Dunganov so se naselile na ozemljih današnjega Kazahstana, Kirgizistana, Uzbekistana, pa tudi v Rusiji in manjših skupinah v Tadžikistanu. Prvotna zibelka jezika izhaja iz narečij zahodne Kitajske (zlasti Gansu in Shaanxi), zato dunganščina ohranja lastnosti teh severozahodnih mandarinskih narečij.
Značilnosti jezika
- Tonskost: Kot druge kitajske jezikovne oblike je tudi dunganščina tonarna — število in potek tonov se lahko razlikujeta od standardne mandarinske kitajščine in odražata narečne značilnosti.
- Analitična struktura: Gramatika temelji na postavitvi besed v stavku in uporabi partiklov, ne pa na tvorbi sklanjatev ali oblik s pomočjo končnic.
- Besedišče: Poleg skupnega jedra z mandarinščino dunganščina vključuje več arabskih in perzijskih izposojenk zaradi islamske kulture govorcev, pa tudi izrazov, ki so v moderni standardni kitajščini opuščeni. Pomemben je tudi vpliv ruskih in turkijskih jezikov zaradi stikov v Srednji Aziji.
- Narečne značilnosti: Govorci iz različnih dungan-skih skupnosti lahko kažejo lokalne izgovorne in leksikalne razlike, vendar je splošna medsebojna razumljivost velika z narečji Gansu in Shaanxi.
Pisava in vloga sovjetske jezikovne politike
Ena največjih razlik med dunganščino in kitajščino je pisava: dunganščina je zapisna v cirilici. Ta prehod k cirilici se je zgodil v 20. stoletju pod vplivom sovjetskih jezikovnih reform in politik, katerih namen je bil olajšati izobraževanje in administracijo z uporabo enotnega pisnega sistema. Pred tem so se kitajski muslimani (Hui) pogosteje poslužili posebnega pisnega oblika imenovanega xiao'erjing — kitajsko zapisovanje s pisavo arabskega izvora —, vendar je dunganščina v sovjetskem prostoru razvila lasten cirilni sistem, prilagojen fonologiji jezika.
Uporaba cirilice pomeni, da je pisna medsebojna razumljivost z angleško ali kitajsko pisavo (hanzi) omejena, zato je dunganščina kot pisni jezik precej ločena od pisane mandarinščine.
Uporaba danes in jezikovna vitalnost
Dunganščina se še naprej uporablja v družinskem in skupnostnem okolju, pri verskih in kulturnih prireditvah ter v lokalnih medijih. V nekaterih obdobjih so bile uredbe in šolski programi v Sovjetski zvezi usmerjeni v izobraževanje v maternih jezikih, v praksi pa je ruskega jezika veliko vlogo za usposabljanje in uradno rabo. Danes so pogoste dvojjezične situacije, kjer večina Dunganov govori tudi rusko ali lokalni turkijski jezik; v Nekaterih primerih se pojavlja tudi stik s standardno kitajščino zaradi trgovinskih in kulturnih povezav z Republiko Kitajsko.
Čeprav jezik ohranja močno etnično identiteto, mu grozijo pritiski asimilacije in jezikovnega opuščanja v korist večjih jezikov v regiji. Obstajajo lokalne iniciative za ohranitev jezika, kot so publikacije, radijski programi in kulturni dogodki, ki spodbujajo rabo dunganščine med mlajšimi generacijami.
Pomembne opombe za bralce
- Čeprav je dunganščina zelo sorodna mandarinski kitajščini, pisna oblika v cirilici pomeni, da govorni kontakt ne prevede neposredno v pisno razumljivost s Kitajci, ki uporabljajo kitajske znake.
- Za raziskovalce in zainteresirane jezikoslovce je dunganščina zanimiv primer, kako politične in kulturne spremembe (migracije, sovjetska politika, stiki z drugimi jeziki) oblikujejo razvoj in ohranjanje jezika.
Za dodatne informacije o zgodovinskih in jezikovnih razmerah Dunganov ter njihovih povezavah s Hui ljudstvom in mandarinščino so relevantne povezave in viri, ki obravnavajo etnološki, sociolingvistični in pisni razvoj te manjše, a jezikovno bogate skupnosti.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je dunganski jezik?
O: Dunganski jezik je materni jezik ljudstva Dungan.
V: Kdo so Dungani?
O: Dunganci so etnična skupina, ki živi na območjih nekdanje Sovjetske zveze in Xinjianga ter je potomec Huijev.
V: Kako Dungani imenujejo svoj jezik?
O: Dungani svoj jezik imenujejo jezik Hui.
V: Na čem temelji dunganski jezik?
O: Dunganski jezik je hčerinski jezik mandarinske kitajščine, ki temelji na narečjih mest Gansu in Shaanxi.
V: Ali se govorci narečij Gansu in Shaanxi lahko razumejo v dunganščini?
O: Da, govorci narečij Gansu in Shaanxi se v veliki meri razumejo v jeziku Dungan. To se imenuje vzajemna razumljivost.
V: Ali ima dunganski jezik kakšne podobnosti s kitajskim?
O: Da, tako kot kitajščina je tudi dunganščina tonska in analitična.
V: V čem se dunganski pisni sistem razlikuje od kitajskega?
O: Dunganski jezik se namesto s kitajskimi znaki piše s cirilico. Poleg tega se razlikuje tudi besedišče, saj ima dunganski jezik več arabskih in perzijskih izposojenk ter več izrazov, ki se v standardni kitajščini ne uporabljajo več.
Iskati