Analitični jezik
Analitični jezik je jezik, ki besede in slovnico ureja po strogem besednem redu, ne pa po pregibih ali končnicah, ki kažejo slovnico. Primeri analitičnih jezikov so kitajščina, angleščina, vietnamščina, tajščina, kmerščina in laošščina.
V kitajščini so stavki večinoma v besednem redu SVO (subjekt, glagol, predmet). Zato mora biti stavek "I eat noodles", ne pa "I noodles eat" ali "eat I noodles". V kitajščini je to zapisano kot 我吃面条. Glagol 吃 (izgovori se chī, kar pomeni: "jesti") se ne spremeni glede na predmet "jaz" ali predmet "rezanci", prav tako predmet 我 (izgovori se wǒ, kar pomeni: "jaz") in predmet 面条 (izgovori se miàntiáo, kar pomeni: "rezanci/rezanci") nimata posebnih besednih končnic glede na svojo vlogo ali število. Pomembno je, da so vse besede v pravilnem vrstnem redu.
Sodobna angleščina ima nekaj pregibov glede na predmet (glagol "eat" postane "eats", kadar je predmet tretja oseba "he/she/it") in število ("noodle" je ednina, medtem ko je "noodles" množina), a razen tega jih skoraj ni. Zato je sodobna angleščina večinoma analitični jezik. Sodobna angleščina ima veliko manj pregibov kot skoraj vsi drugi indoevropski jeziki, kot so španščina, nemščina in ruščina.
Stara angleščina je bila pregibni jezik in besede so imele lahko več različnih končnic, podobno kot danes nemščina. Vendar so Anglijo prevzeli govorci drugih jezikov, zlasti francoščine, danščine in latinščine, in ker so novi vladarji postali drugi govorci angleščine, se je slovnica poenostavila do današnje oblike.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je analitični jezik?
O: Analitični jezik je jezik, ki ureja besede in slovnico po strogem besednem redu namesto po pregibih ali besednih končnicah, ki kažejo slovnico.
V: Kateri so primeri analitičnih jezikov?
O: Primeri analitičnih jezikov so kitajščina, angleščina, vietnamščina, tajščina, kmerščina in laošščina.
V: Kako poteka stavčna struktura v kitajščini?
O: V kitajščini so stavki večinoma v besednem redu SVO (subjekt - glagol - predmet). Torej mora biti stavek "I eat noodles", ne pa "I noodles eat" ali "eat I noodles". Glagol in predmet se ne spreminjata glede na predmet ali število.
V: Ali ima sodobna angleščina kakšne pregibe?
O: Da, sodobna angleščina ima nekaj pregibov glede na predmet (glagol "eat" postane "eats", kadar je predmet tretja oseba "he/she/it") in število ("noodle" je ednina, medtem ko je "noodles" množina), razen tega pa jih skoraj ni. Zato ga lahko štejemo za analitični jezik.
V: Kako se je stara angleščina razlikovala od sodobne?
O: Stara angleščina je bila pregibni jezik in besede so imele lahko več različnih končnic, podobno kot danes nemščina. Zaradi vdorov drugih jezikov, kot so francoščina, danščina in latinščina, zaradi katerih so mnogi vladarji postali drugi govorci angleščine, pa se je slovnica sčasoma poenostavila do današnje oblike.
