Velika Germanija

Plemena

Germania Inferior

V Germaniji je živelo veliko število germanskih in nekaj keltskih plemen. Severne province Germanije so se imenovale "Germania Inferior". Tu so živela nekatera znana plemena: Menapiji, Batavi, Condrusi, Atuataci in Eburoni. V bližini rimskih utrdb na vzhodni strani Rena so živela plemena Frisii, Chauci, Istavones, Sicambri, Marsii, Cattii in Ubii. Ubii so bili z Rimljani prijateljsko povezani in so zagotavljali konjenico ter varovali mejo za Rimljane.

Germania Superior

"Germania Superior" ali južna Germanija je bila domovanje plemen Triboci, Rauraci (Kelti), Nemetes, Caeroesi, Sequani (Galci) in Helvetii (Galci). Vzhodno od Rena in ob Donavi so živela plemena Marvingii, Varisci (imenovani tudi Narisci), Burgundi, Hermunduri, Suebi in Cherusci.

Rimska osvojitev

Med galsko vojno je Julij Cezar z uničenjem Ariovista končal germansko prisotnost v Alzaciji. Leta 55 pr. n. št. je zgradil most čez Ren in vstopil v Germanijo. Suebije in druga plemena je prepričal, naj se ne vmešavajo v Galijo, ki je bila rimsko ozemlje. Razen tega, da je leta 53 pr. n. št. drugič vstopil v Germanijo in se spopadel z več plemeni, je Germanijo pustil pri miru. Tako je bila meja med Germanijo in rimsko Galijo določena na Renu. Med letoma 49 in 45 pred našim štetjem je Cezarja zaposlovala državljanska vojna. Nato je bil leta 44 pred našim štetjem umorjen.

Rim je Germanijo začel zasedati leta 15 pred našim štetjem. Ob vznožju Alp je bilo osvojeno v času vladavine Avgusta. Skupaj z deželami zahodno od Rena, ki jih je osvojil Cezar, so postale njihovo oporišče. Rimljani so poskušali pod rimsko oblast spraviti dežele vse do reke Labe. Leta 7 n. št. je Rim domneval, da je Germanija pod rimsko oblastjo, ko je Publij Kvincilij Varus postal guverner Rimljanov okupirane Germanije. Ker so bili Rimljani tako močni, niso računali na odpor germanskih plemen.

Bitka v Teutoburškem gozdu

Leta 9 n. št. se je Varus s tremi legijami najboljših rimskih vojakov premaknil v stalno oporišče na Renu. Pojavila so se poročila o uporu lokalnih plemen, s katerimi se je Varus nameraval spopasti. Varis je bil prepričan, da bo Nemčijo zlahka zasedel. Bil je dober upravitelj, vendar ne vojak. Med pohodom skozi Teutoburški gozd so se v zasedi znašle tri razbite legije rimske vojske. Ljudje, ki so jih imenovali barbari, so v treh dneh pobili do 30 000 rimskih vojakov, njihovih družin in sužnjev. Bitka je bila največji poraz Rima.

Nemški vodja Arminij je razumel tako prednosti kot slabosti rimske vojske. Vedel je, da ne sme napadati rimskih legij v odprti bitki. V Teutoburškem gozdu je 17., 18. in 19. legijo zvabil v zasedo. Bitka se je med spopadom odvijala na več mestih. Tisti, ki niso bili ubiti, so bili odpeljani v ujetništvo. Ko je cesar Avgust slišal novico, naj bi zaklical: "Kvintilij Varus, vrni mi moje legije!" Številke XVII (17), XVIII (18) in XIX (19) niso bile nikoli več uporabljene kot številke legij.

Germaniku je bilo ukazano, naj se maščuje za izgubo legij. Leta 14 n. št. je ponovno začel osvajati Germanijo. Vendar se je po dveh letih odločil, da je storil dovolj, da bi maščeval veliko izgubo Rima, in se vrnil v Rim. Germanijo je prepustil njihovim lastnim sporom. Arminija so leta 21 zaradi notranjih spopadov umorili sorodniki.

Spomenik v Teutoburškem gozdu v Nemčiji spominja na zmago vojskovodje Arminija nad rimskimi legijami leta 9 n. št.