Valdivijski potres 1960: najmočnejši potres (M9,5) in cunamiji
Valdivijski potres 1960 (M9,5): najmočnejši potres v zgodovini in uničujoči cunamiji, ki so prizadeli Čile, Havaje in Japonsko — zgodba katastrofe in odpornosti.
Veliki čilski potres ali valdivski potres je bil najmočnejši doslej zabeležen potres. Potres se je zgodil 22. maja 1960 zgodaj popoldne (19:11 UTC) in je imel 9,5 stopnje po Momentovi lestvici magnitude. Potres je prizadel južni Čile, Havaje, Japonsko, Filipine in Aleutske otoke na Aljaski.
Epicenter je bil v Valdivii v Čilu. Potres je povzročil cunamije, ki so čilsko obalo zajeli z valovi, visokimi do 25 metrov. Glavni cunami je prepotoval Tihi ocean in povzročil veliko škodo v mestu Hilo na Havajih. Valovi, visoki do 10,7 metra, so bili zabeleženi 10.000 kilometrov od kraja začetka potresa. Ti valovi so segali vse do Japonske in Filipinov.
Skupno število smrtnih žrtev potresa in cunamija v Čilu je ocenjeno na 490 do 5700. Po ocenah čilske vlade je 2 milijona ljudi ostalo brez strehe nad glavo, škoda pa je znašala 550 milijonov ameriških dolarjev.
Vzrok in geološke značilnosti
Potres je nastal zaradi subdukcije Nazca plošče pod Južnoameriško ploščo ob pacifiški obali Čila. Takšni veliki potresi na konvergentnih mejah so posledica množičnega sproščanja napetosti ob potopitvi oceanske plošče. Dogodek je povzročil velike premike zemeljske skorje, lokalne spremembe v nadmorski višini in obsežne deformacije obalnih območij.
Poškodbe in lokalne posledice
V Čilu je bil uničen velik del urbanih območij, zlasti v bližini Valdivie. Povzročena je bila obsežna gradbena škoda, ceste in mostovi so bili uničeni, številne vasi in kmetijska zemljišča so bila prizadeta. Potres je sprožil množico plazov in zemeljskih zdrsov, zaradi katerih so se deloma zajezili izviri in reke (najbolj znan primer je bilo nevarno zagozdenje izplake iz Riñihue ali okoliških jezer). Nužni inženirski posegi so zmanjšali nevarnost hudih poplav in preprečili še večjo katastrofo v dolinah pod zajezami.
Tsunamiji in širjenje valov po Tihem oceanu
Potres je povzročil močne cunamije, ki so se razširili po Tihem oceanu. V Čilu so bili izmerjeni valovi do 25 metrov, vendar so valovi prepotovali tudi tisoče kilometrov in povzročili škodo v številnih državah. Značilno je, da so nekateri od najvišjih valov zabeležili daleč od epicentra – npr. v Hilo na Havajih, kjer je bil cunami izredno uničujoč. Valovi so bili zabeleženi tudi v državah, kot so Japonska, Filipini, Peru, Ekvador, Nova Zelandija in obalna območja Severne Amerike.
Število žrtev, gospodarska škoda in posledice
Ocene žrtev se razlikujejo; v Čilu se ocene gibljejo med približno 490 in 5700 smrtnih žrtev, velik del prebivalstva pa je ostal brez domov. Ocenjena materialna škoda je znašala približno 550 milijonov ameriških dolarjev (v letu 1960). Poleg neposrednih izgub je potres povzročil dolgoročne socialne in gospodarske posledice v prizadetih regijah, vključno z obnovitvenimi stroški in premestitvijo skupnosti.
Znanstveni pomen in odziv
Valdivijski potres iz leta 1960 ostaja največji instrumentacijsko zabeležen potres na svetu (M9,5). Dogodek je imel velik pomen za seizmologijo in študije cunamijev, saj je omogočil boljše razumevanje mehanizmov subdukcijskih potresov in širjenja valov po oceanu. Po dogodku so se okrepili tudi napori za izboljšanje opozorilnih sistemov za cunamije, mednarodno sodelovanje pri spremljanju in raziskave potresne odpornosti gradnje.
Opomnik za prihodnost
Dogodek iz leta 1960 opozarja na ogroženost pacifiškega obalnega pasu zaradi velikih subdukcijskih potresov in povezanih cunamijev. Pomembno je vzdrževanje učinkovitih sistemov za zgodnje opozarjanje, izobraževanje prebivalstva glede evakuacijskih poti ter načrtovanje in gradnja, odporna proti potresom in poplavnim valom.
Škoda na več hišah v Čilu po potresu
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bil veliki čilski potres?
O: Veliki čilski potres je bil najmočnejši potres, kar jih je bilo kdajkoli zabeleženih.
V: Kdaj se je zgodil veliki čilski potres?
O: Veliki čilski potres se je zgodil 22. maja 1960 zgodaj popoldne (19:11 UTC).
V: Kakšna je bila magnituda velikega čilskega potresa?
O: Veliki čilski potres je imel 9,5 stopnje po Momentovi lestvici magnitude.
V: Katera območja je prizadel veliki čilski potres?
O: Veliki čilski potres je prizadel južni Čile, Havaje, Japonsko, Filipine in Aleutske otoke na Aljaski.
V: Kateri je bil epicenter velikega čilskega potresa?
O: Epicenter velikega čilskega potresa je bil Valdivia v Čilu.
V: Kakšne so bile glavne posledice velikega čilskega potresa?
O: Potres je povzročil cunamije, ki so čilsko obalo preplavili z valovi, visokimi do 25 metrov, glavni cunami pa je prepotoval Tihi ocean in povzročil veliko škodo v mestu Hilo na Havajih. Potres je v Čilu povzročil tudi od 490 do 5700 smrtnih žrtev, po ocenah čilske vlade je 2 milijona ljudi ostalo brez strehe nad glavo, škoda pa je znašala 550 milijonov ameriških dolarjev.
V: Kako daleč so segli valovi velikega čilskega potresa?
O: Valovi, visoki do 10,7 metra, so bili zabeleženi 10 000 kilometrov od kraja začetka potresa, potovali pa so vse do Japonske in Filipinov.
Iskati