Pasje srce je roman Mihaila Bulgakova (v ruščini naslov Собачье сердце), napisan leta 1925. Gre za jedko satira o "novem sovjetskem človeku" in hkrati delo, ki združuje elemente fantazije, znanstvene fantastike ter črnega humorja. Nastal je na vrhuncu obdobja NEP, ko so se v družbi pojavljale velike spremembe in dvomi o smeri, v katero gre komunizem v Sovjetski zvezi.
Povzetek zgodbe
Roman spremlja usodo potepuškega psa, imenovanega Šarik, ki ga sprejme v svoj dom ugledni kirurg in profesor Preobrazenski (v romanu imenovan Preobrazhensky). Profesor izvede eksperimentalno operacijo — v psa vgradi človeške žleze (pituitarna žleza in druge) in s tem sproži presenetljiv preobrat: Šarik postopoma pridobi človeške lastnosti, začne govoriti in se identificirati kot človek. Vendar ta novi "človek", ki si hitro nadene ime Poligraf Poligrafovič Šarikov, ohranja mnogo primarnih nagnjenj in razvije brutalno, neizobraženo in sebično osebnost, kar vodi v družbene konflikte in kaos v prostorih profesorjeve vile in širše.
Glavni liki
- Šarik — potepuški pes, ki je začetni pripovedovalec svojih težav in občutkov; z operacijo postane deloma človek.
- Poligraf Poligrafovič Šarikov — Šarikova človeška inkarnacija: neroden, agresiven in samovšečen "novosovjetski" tip.
- Prof. Preobrazenski — zdravnik in znanstvenik, ki izvede eksperiment; predstavlja starejšo inteligenco in humanistično stališče do znanosti.
- Dr. Bormenthal (asistent) — sodelavec profesorja, prisoten pri dogodkih in moralnih dilemah, ki se pojavijo po operaciji.
Teme, slog in nameni
Pasje srce je predvsem satira socialnih eksperimentov in poskusov "preoblikovanja" človeške narave s strani družbe in politike. Bulgakov obravnava:
- kritiko ideje, da je mogoče z inženiringom družbe ustvariti izklesanega "novega človeka";
- sukces groteske in komedije z resnimi etičnimi vprašanji o identiteti, odgovornosti in moralnosti znanstvenih posegov;
- ironijo v predstavitvi razmerij med intelektualno elito, strokovnjaki in novimi oblastmi;
- igro jezikovnih plasti — od surove, vulgarnosti Šarikova do prefinjene retorike profesorja — kar poudari družbene razlike in konflikte.
Objava, cenzura in recepcija
Izdaja knjige je bila v Sovjetski zvezi sprva prepovedana. Dokler ni leta 1987 uradno izšla v državi, je krožila v samizdatu, torej v ročno prepisanih ali neprijavljenih izdajah. Zaradi neposredne kritike revolucionarnih idealov in portretiranja družbenih sprememb je delo dolgo ostajalo nezaželeno pri oblasti. Kljub temu je romanu pripisana pomembna vloga v stvaritvi javne razprave o naravi totalitarnih eksperimentov in je ostal "eno najbolj priljubljenih zgodb pisatelja Mihaila Bulgakova".
Vpliv in priredbe
Romanu so sledile številne priredbe v različnih umetniških oblikah — gledališče, radio, film in televizija — saj zgodba zaradi svoje kratke, jedrnate strukture in močne satirične osti dobro prenaša adaptacije. Tema spremembe identitete in družbenih posledic ostaja aktualna tudi zunaj zgodovinskega konteksta 1920-ih.
Zaključek
Pasje srce ni le književna parodija novega družbenega človeka, ampak tudi premišljen moralni in filozofski komentar o tem, kaj pomeni biti človek, kdo nosi odgovornost za izobraževanje in oblikovanje posameznika ter kako lahko znanost in politika nepričakovano posežeta v temeljne plasti identitete. Pes na začetku v svojem notranjem monologu tarna nad svojim življenjem v mestu in že ta glas postavi temelje za preostali del romana, ki združuje humor in ozbiljno kritiko.