Razveljavitev pravice porote

Zgodovina

Razveljavljanje porotnih sodb sega v začetke sistema porot v Angliji, ki ga je leta 1215 določila Magna Carta. Ta praksa je prišla v Združene države v kolonialnem obdobju. Primer, ki naj bi bil precedens za izničenje porote v ZDA, je primer Johna Petra Zengerja iz leta 1735. Sodili so mu zaradi žaljive obdolžitve. Zenger je v svojem časopisu The Weekly Journal kritiziral guvernerja. Guverner je poskušal na vsak način zagotoviti obsodilno sodbo, zato je Zengerjevim odvetnikom celo odvzel pooblastila, da bi mu preprečil pravno zastopanje. Vendar ga porota ni hotela obsoditi, kar je bilo v nasprotju s sodnikovimi ukazi.

Diskriminatorna oprostilna sodba

Poleg zgodovine razveljavljanja sodb porote v ZDA obstaja tudi zgodovina diskriminatornih oprostilnih sodb. Primer diskriminatorne oprostilne sodbe je, ko se razveljavitev porote uporablja za kaznovanje žrtev posilstva, tako da se posiljevalcem omogoči prostost. Enako velja za ženske žrtve nasilja v družini. Glede na študije na to temo lahko "primernost" vedenja ženske žrtve na sodišču v veliki meri vpliva na to, kako bo porota ravnala. Drug primer je primer Rodneyja Kinga iz leta 1991. King je bil Afroameričan, ki so ga policisti pretepli in posneli na videokaseto. Porota je policiste oprostila, da so ga pretepli, čeprav so si videoposnetek ogledali na sodišču.

Argumenti proti izničenju porote

Z razveljavitvijo sodbe lahko porota izrazi svoje predsodke in pristranskost. Primeri vključujejo povsem bele porote, ki izvajajo zakone Jima Crowa za črnske obtožence, medtem ko puščajo bele obtožence, ki so zagrešili rasne zločine proti črncem, na prostosti. Prav tako se lahko zdi nepošteno, da je en obdolženec zaradi istega kaznivega dejanja na prostosti, medtem ko je drug obdolženec obsojen, samo zato, ker se je ena porota odločila, da bo izničila zakon. To izpodbija koncept enakega varstva iz štirinajste spremembe.

V sodbi Sparf proti Združenim državam iz leta 1895 je vrhovno sodišče odločilo, da sodniki niso dolžni obvestiti porotnikov o izločitvi porote. V odločbi ni bilo navedeno, da sodniki ne smejo povedati porotnikom o izničenju ali da porotniki nimajo te pristojnosti. Navedlo je le, da sodnikom ni treba obvestiti porotnikov. To je privedlo do zdaj običajne prakse, da sodniki v ZDA kaznujejo odvetnike, ki na kakršen koli način poskušajo predstaviti argumente o izničenju.

Argumenti za razveljavitev porote

Kadar porota pusti krivce na prostosti, se to imenuje izničenje sodbe porote. Ko se tožilec odloči, da krivca ne bo obtožil kaznivega dejanja, se to imenuje "tožilska diskrecijska pravica". Tožilci so pravni strokovnjaki, člani porote pa ne. Vendar so tožilci tudi politiki in lahko sprejemajo politično motivirane odločitve ali so skorumpirani. Sodniki bodo poroti pogosto naročili, naj izreče sodbo na podlagi utemeljenosti zadeve in ne na podlagi utemeljenosti zakona. Eden od argumentov pa je, da so porote odgovorne, da se odločijo, če menijo, da je zakon v določenem primeru napačen.

Oseba, ki se pretirano odzove, ko vidi, da nekdo stori kaznivo dejanje, je lahko tudi sama kriva za kaznivo dejanje. Če na primer pijan voznik ubije otroka in oče nato ubije pijanega voznika, je po zakonu oče lahko kriv umora. Enako velja, če moški vidi, da nekdo spolno napada njegovo ženo ali hčerko, in napadalca pretepe do smrti (v mnogih pravnih sistemih). Porota je sestavljena iz ljudi, ki živijo v skupnosti. Lahko se odločijo, da bodo nekoga izpustili na prostost, če menijo, da je to varno.

Sorodne strani

• Sojenje pred poroto
• Razveljavitev sodne odločbe
• Trier dejstev