Karl Duncker
Karl Duncker (Leipzig, 2. februar 1903 - 23. februar 1940) je bil nemški psiholog.
Do leta 1935 je bil študent in asistent ustanoviteljev geštalt psihologije v Berlinu: Max Wertheimer, Wolfgang Köhler in Kurt Koffka. Leta 1935, ko so ga nacisti pregnali, je dobil asistentsko mesto na Univerzi v Cambridgeu pri Fredericu Bartlettu. Kasneje je emigriral v ZDA, kjer je bil ponovno Köhlerjev asistent na kolidžu Swarthmore. Leta 1940 je pri 37 letih naredil samomor. Že nekaj časa je trpel za depresijo in se je strokovno zdravil.
Dosežki
Duncker je uvedel izraz funkcionalna fiksnost pri vidnem zaznavanju in reševanju problemov. Ta opisuje težave, ki nastanejo zaradi dela problema, ki ima običajno fiksno funkcijo. V problemu je treba fiksno funkcijo spremeniti, da bi dosegli zaznavo ali rešitev.
V njegovem "problemu s svečami" so situacijo določali predmeti: škatla sveč, škatla s palčnimi sponkami in knjiga vžig. Naloga je bila pritrditi sveče na steno brez dodatnih elementov. Težavnost tega problema izhaja iz funkcionalne fiksnosti škatle s svečami. V nalogi je posoda, v rešitvi pa jo je treba uporabiti kot polico.
Drugi primeri tovrstnih težav so:
- kot del nihala je treba uporabiti elektromagnet
- vejo drevesa je treba uporabiti kot orodje
- opeko je treba uporabiti kot utež za papir
- najti je treba drug pomen besede, ki se razlikuje od pomena v kontekstu stavka
Problem sveč (Karl Duncker, 1945).
