Lager Norderney: nacistično koncentracijsko taborišče na Alderneyju

Koordinate: 49°43′41″N 2°10′41″W / 49.72806°N 2.17806°W / 49.72806; -2.17806 Lager Norderney je bilo nacistično koncentracijsko taborišče na Alderneyju na Kanalskih otokih, poimenovano po vzhodnofriskem otoku Norderney.

Lokacija in nastanek

Med nemško okupacijo Kanalskih otokov (1940–1945) so Nemci na Alderneyju zgradili obsežen obrambni sistem v okviru utrjevanja zahodne obale Evrope (del t. i. Atlantskega zidu). Za gradnjo bunkerjev, zaklonišč in drugih vojaških objektov je bila uporabljena prisilna delovna sila. Na otoku so nastala štiri koncentracijska taborišča, podružnice koncentracijskega taborišča Neuengamme (v Hamburgu, Nemčija): Lager Norderney pri Saye, Lager Borkum pri Platte Saline, Lager Sylt v bližini starega telegrafskega stolpa v La Foulère in Lager Helgoland v severozahodnem kotu otoka.

Organizacija in namen

Gradnjo in upravljanje taborišč je izvajala Schutzstaffel - SS-Baubrigade I, sprva pod nadzorom koncentracijskega taborišča Sachsenhausen, od sredine februarja 1943 pa kot del sistema taborišča Neuengamme v severni Nemčiji. Delo je bilo organizirano v sodelovanju z nacističnimi gradbenimi organizacijami, zlasti z organizacijo Todt, ki je usmerjala programe prisilnega dela. Glavni namen taborišč je bila gradnja in utrjevanje vojaške infrastrukture: bunkerjev, strelski položajev, protiletalskih zaklonišč in betonskih utrdb za obrambo atlantske obale.

Vrste taborišč in življenje zapornikov

Na Alderneyju so bila taborišča funkcionalno različna in so se razlikovala po sestavi zapornikov in po pogojih:

• Lager Norderney pri Saye: v njem so bili nastanjeni predvsem prisilni delavci iz Evrope, predvsem vzhodni delavci ter tudi španski in nekateri ruski delavci. Zaporniki so delali kot suženjska delovna sila pri gradnji utrdb.
• Lager Sylt: v njem so bili nastanjeni judovski prisilni delavci; to taborišče se je pogosto omenjalo kot eno najbolj krutih in ga nekateri viri označujejo kot taborišče smrti.
• Lager Borkum in Lager Helgoland: označeni so bili kot "prostovoljna" (Hilfswillige) delovna taborišča, v njih pa so bili nastanjeni nemški tehniki, prostovoljci iz različnih evropskih držav in delavci ruske organizacije Todt. Kljub oznaki "prostovoljni" so tudi ti delavci doživljali kruto ravnanje, čeprav so bili pogoji v primerjavi z Sylt in Norderney v nekaterih primerih nekoliko boljši.

Zaporniki so bili izpostavljeni prisilnemu delu, slabim prehranskim razmeram, pomanjkanju zdravstvene oskrbe, namernim pretepom in drugim oblikam zlorabe. Varnostni režim je bil strog, vsak pobeg ali upiranje je bilo kaznovano z nasiljem ali smrtjo.

Smrtnost, število zapornikov in zaprtje taborišč

Ocene števila zapornikov in umrlih se razlikujejo; pogosto navajajo številko približno 6 000 zapornikov, od katerih naj bi jih bilo okoli 700 tistih, ki so umrli med delovanjem taborišč. V letih 1942–1944 sta bila Lager Norderney (v njem so bili ruski in poljski vojni ujetniki) in Lager Sylt (z judovskimi zaporniki) pod neposrednim nadzorom Hauptsturmführerja SS Maxa Lista. Pred koncem vojne so bila taborišča postopoma zaprta; preostali zaporniki so bili leta 1944 prepeljani v Nemčijo oziroma poslani v druge taboriščne enote.

Po vojni, spomin in zgodovinska obravnava

Koncentracijska taborišča na Alderneyju ostajajo med najmanj poznanimi in hkrati spornejšimi poglavji druge svetovne vojne v britanskem prostoru. Bila so edina nacistična koncentracijska taborišča na britanskih tleh, kar velja za pomembno zgodovinsko dejstvo. Po vojni so bila območja močno poškodovana ali preurejena, številne zgradbe so bile porušene, zato je ohranjenost prvotnih taborišč omejena.

V zadnjih desetletjih je rastla zgodovinska raziskava in javni interes za dogodke na Alderneyju, vključno z zbiranjem pričevanj preživelih, arheološkimi raziskavami in prizadevanji za postavitev spominskih obeležij. Obstaja tudi debata o tem, kako so bili dogodki obravnavani na politični in pravni ravni po vojni, ter o tem, kako najbolje ohraniti spomin na žrtve.

Daljša perspektiva

Lager Norderney in preostala taborišča na Alderneyju so primer, kako je sistem prisilnega dela in taborišč deloval tudi zunaj glavnih območij Evrope, ki jih prikazujejo širše znani koncentracijski in uničevalni tabori. Raziskave in spomin na te dogodke prispevajo k razumevanju obsega in raznolikosti nacističnih zločinov ter pomena ohranjanja zgodovinskega spomina za prihodnje generacije.

(Več informacij o koncentracijskih taboriščih Alderney najdete v obširnejših zgodovinskih študijah in arhivskih virih, med drugimi v dodatnih gradivih, kot je omenjeni Dodatku F: Koncentracijska taborišča: Alderney, nacistično koncentracijsko taborišče na anglo-normanskem otoku; Endlösung - The Final Solution.)

Vprašanja in odgovori

V: Po čem so bila poimenovana štiri koncentracijska taborišča na Alderneyju?

V: Kdo je vodil Lager Norderney in Lager Sylt?

V: Koliko ljudi je umrlo v koncentracijskih taboriščih Alderney?

V: Kakšne vrste zapornikov so bili zaprti v koncentracijskem taborišču Lager Norderney?

V: Kakšne vrste zapornikov so bili zaprti v Lager Sylt?

V: Kakšne vrste zapornikov so bili zaprti v Lager Borkum in Helgoland?

Išči po črki