Lager Helgoland — nacistično koncentracijsko taborišče na Alderneyju

Lager Helgoland — zgodba nacističnega koncentracijskega taborišča na Alderneyju: usode, prisilno delo, gradnja bunkerjev in opomin na okoli 700 žrtev na Kanalskih otokih.

Koordinate: 49°43′6″N 2°12′48″W / 49.71833°N 2.21333°W / 49.71833; -2.21333

Lager Helgoland je bilo nacistično koncentracijsko taborišče na Alderneyju na Kanalskih otokih, poimenovano po frizijskem otoku Helgoland (nemško Helgoland), nekdanji britanski posesti, ki je bila leta 1890 izročena Nemčiji. Taborišče je delilo usodo z ostalimi nemškimi obrambnimi in gradbenimi projekti na otoku v času druge svetovne vojne.

Zgodovina in namen

Nemci so na Alderneyju vzpostavili štiri koncentracijska taborišča, ki so bila podružnice koncentracijskega taborišča Neuengamme (v Hamburgu, Nemčija). Taborišča so bila vzpostavljena v času okupacije Kanalskih otokov (glavno obdobje delovanja je bilo med leti 1942 in 1945) in so služila predvsem gradnji vojaških utrdb, bunkerjev in naprav v okviru utrjevanja obale (del Atlantika/»Atlantic Wall«).

• Lager Norderney v kraju Saye,
• Lager Borkum na Platte Saline,
• Lager Sylt v bližini starega telegrafskega stolpa v La Foulère in
• Lager Helgoland v severozahodnem delu otoka.

Uprava in delovne razmere

Organizirala ga je Schutzstaffel -SS-Baubrigade I, ki je bila najprej pod nadzorom koncentracijskega taborišča Sachsenhausen blizu Berlina, od sredine februarja 1943 pa pod nadzorom taborišča Neuengamme v severni Nemčiji. Taborišča so bila vključena v program prisilnega dela in so sodelovala z nacističnimi gradbenimi organizacijami, zlasti z Organizacijo Todt. Zapornike so uporabili za gradnjo bunkerjev, strelskih položajev, protiletalskih zaklonišč in drugih betonskih utrdb ter za različna težka dela pri utrjevanju otoka.

Razmere v taboriščih so bile težke: zaporniki so delali dolge ure, pogosto v pomanjkanju hrane, ob neustrezni zdravstveni oskrbi in pod strogim nadzorom. Varnost in disciplino sta zagotavljali enoti SS, delno tudi vojaške enote. Čeprav sta taborišči Borkum in Helgoland veljali za »prostovoljne« (Hilfswillige) delovne taborišče, so bili delavci pogosto prisiljeni v delo in deležni brutalnega ravnanja; pogoji v teh taboriščih so bili sicer po pričevanjih nekoliko bolj »ugodnejši« kot v taboriščih Sylt in Norderney, kjer so bile razmere še hujše.

Vrste zapornikov

V taboriščih na Alderneyju so bili nastanjeni različni tipi zapornikov:

• V taborišču Sylt so bili nastanjeni judovski prisilni delavci; to taborišče je imelo tudi značilnosti taborišča smrti zaradi visoke umrljivosti in brutalnih postopkov.
• V taborišču Norderney so bili nastanjeni evropski (običajno vzhodni, pa tudi španski) in ruski prisilni delavci.
• V taborišču Borkum so bili nastanjeni nemški tehniki in prostovoljci iz različnih evropskih držav, ki so delali kot »Hilfswillige«.
• V taborišču Helgoland so bili nameščeni predvsem ruski delavci, ki so delali za Organizacijo Todt in izvajali težka gradbena dela.

Žrtve in demografski podatki

Skupno število zapornikov na Alderneyju je bilo ocenjevano na približno 6 000; v taboriščih je umrlo okoli 700 ljudi. Ti podatki so približni in jih zgodovinski viri obravnavajo z različno natančnostjo, vendar jasno kažejo na visoko smrtnost zaradi delovnih razmer, bolezni, pomanjkanja hrane in nasilja. Taborišča na Alderneyju so bila edina nacistična koncentracijska taborišča na britanskih tleh.

Osvoboditev, poznejša usoda in spomin

Ko je nemška uprava z najslabšimi enotami in zaporniki zapustila otok proti koncu vojne, so nekatere enote zapustile taborišča, drugi so bili evakuirani ali prestavljeni v nemška taborišča. Po vojni so se otočani vrnili, del obrambe in številne betonske utrdbe pa so ostale kot spomin na vojaško prisotnost. Mnoge zgradbe taborišč niso več obstajale, del bunkerjev in vojaških objektov pa je ohranjenih kot tehnična ostanka.

Po vojni so zgodovinarji, arhivi (vključno z gradivom iz Neuengamme) in raziskovalci nadaljevali preiskave o številu žrtev, natančnem poteku dogodkov in lokacijah pokopališč. V zadnjih desetletjih je bilo opravljenih več raziskav in deloma tudi javnih razprav o obeležitvi, ohranitvi preostalih struktur ter o odgovornosti za grozote, storjene na otoku. Spomin na to obdobje ostaja pomemben del lokalne in širše vojne zgodovine.

Za dodatne informacije o tem sklopu taborišč glej tudi Dodatek F: Koncentracijska taborišča: Alderney, nacistično koncentracijsko taborišče na anglo-normanskem otoku; Endlösung - The Final Solution ter arhivsko gradivo taborišča Alderney.

Vprašanja in odgovori

V: Po čem so bila poimenovana štiri koncentracijska taborišča na Alderneyju?

V: Koliko ljudi je umrlo v koncentracijskih taboriščih na Alderneyju?

V: Kdo je organiziral Lager Helgoland?

V: Kakšno delo so opravljali zaporniki v taborišču Lager Borkum?

V: Kakšno delo so opravljali zaporniki v taborišču Lager Sylt?

V: Kakšno delo so opravljali zaporniki v taborišču Norderney?

V: Kakšno delo so opravljali zaporniki v taborišču Helgoland?

Išči po črki