Lazarjev takson v paleontologiji: definicija, vzroki in primeri

Lazarjev takson v paleontologiji: definicija, vzroki (lokalno izumrtje, ponovna naselitev, artefakt vzorčenja) in ključni primeri ponovnega pojavljanja fosilov.

Lazarjev takson v paleontologiji označuje takson (vrsto, rod ali višjo enoto), ki izgine iz enega ali več obdobij fosilnega zapisa, nato pa se kasneje ponovno pojavi v mlajših slojih ali kot živa populacija. Ime izhaja iz bibeljskega pripovedovanja v Janezovem evangeliju, v katerem naj bi Jezus obudil Lazarja od mrtvih. Lazarjevi taksoni se lahko pojavijo zaradi različnih razlogov: dejanskega (lokalnega ali globalnega) izumrtja in kasnejše ponovne naselitve, preživetja v refugijih z zelo nizko številčnostjo ali pa zaradi artefaktov vzorčenja in drugih taphonomskih oziroma stratigrafskih pristranskosti.

Vzroki, zakaj nastane videz "ponovnega pojava"

• Preživetje v refugijih: majhne, skrite populacije v geografsko omejenih zatočiščih (refugijih) lahko preživijo dolga obdobja brez znatne fosilizacije, nato pa se ob ugodnih pogojih razširijo in postanejo vidne v sodobnem zapisu.
• Taphonomska in vzorčevalna pristranskost: fosilizacija je redek dogodek; če je število osebkov nizko ali pa živijo v okolju, ki slabo ohranja organske ostanke, je verjetnost fosilizacije majhna. To je pogosto glavni razlog za "luknje" v zapisu.
• Signor–Lippsov učinek: zaradi verjetnostne narave fosilizacije se zadnji pojav taksona v zapisu pogosto pojavi prej, kot je bil dejanski trenutek izumrtja, kar lahko ustvarja vtis izginotja pred dejanskim dogodkom.
• Rekolonizacija: takson se lahko ponovno pojavi, ker je prišlo do ponovne naselitve iz druge regije, kjer je preživel, ali skozi migracijo v novo okolje, kjer se fosilizacija ali opazovanje poveča.
• Reworked oziroma "zombijska" fosila: fosili iz starejših slojev so lahko erodirani in nato vgrajeni v mlajše sedimente, kar daje lažen vtis ponovnega pojava (t. i. zombie taxon).
• Taksonomske napake in konvergentnost: fosilna ostanka je mogoče napačno identificirati ali pa se pojavijo organizmi, ki so morfološko podobni izumrlim skupinam zaradi konvergentne evolucije — temu v paleontologiji pravimo Elvis taxon, ko gre za videz nekdanje vrste, ki pa ni njen neposredni potomec.

Primeri znanih Lazarjevih taksonov

• Coelacanth (Latimeria chalumnae): klasičen primer — ribe iz skupine celakantov so bile znane iz fosilnega zapisa do križu (pred približno 66 milijoni let) in so bile splošno smatrane za izumrle, dokler ni bil v letu 1938 ob obali Južne Afrike ulovljen živi primerek.
• Monoplacophora (npr. Neopilina): školjke te skupine so bile znane iz paleozoika in so bile domnevno izumrle, vendar so živi primerki odkriti v globokem morju v 20. stoletju.
• Metasequoia glyptostroboides (dawn redwood): fosilno znana drevesna vrsta, ki je bila razglašena za izumrlo, dokler niso v 20. stoletju na Kitajskem odkrili žive populacije.
• Wollemi pine (Wollemia nobilis): drevo, znano iz krede in terciarja, odkrito živo leta 1994 v avstralskem narodnem parku Wollemi.
• Laonastes aenigmamus (laoški "rock rat"): členek razredov sesalcev, predstavnik družine Diatomyidae, za katero so menili, da je izumrla v miocenu, dokler ni bil v Laos odkrit začetek 1990-ih.

Kako paleontologi ugotavljajo, ali gre za Lazarjev takson

• podrobna stratigrafska preiskava in datiranje slojev, v katerih se pojavljajo fosili;
• fizične in molekularne analize (če so na voljo živi ali sveži materiali) ter filogenetske študije, ki preverijo sorodstvene vezi med fosilnimi in živimi primerki;
• analiza taphonomskih pogojev in možnosti za reworking (premeščanje fosilov med sloji);
• povečano terensko vzorčenje v prekinjenih intervalih, da se zmanjša verjetnost, da je izginotje le posledica nezadostnega vzorčenja.

Pomen in implikacije

Koncept Lazarjevega taksona poudarja omejitve fosilnega zapisa in opozarja, da izginotje iz fosilnega zapisa ni vedno isto kot dejansko izumrtje. To povečuje zavedanje o:

• potrebi po pazljivem interpretiranju stratigrafskih praznin;
• vplivu vzorčevalnih in taphonomskih pristranskosti na rekonstrukcijo evolucijske zgodovine;
• pomenu ohranjanja refugijskih habitatov in razumevanja dinamike populacij za sodobno konzervacijo — preživetje skritih populacij lahko vpliva na strategije varstva vrst.

Opomba: izraz se razlikuje od sorodnih pojmov: Lazarjev takson pomeni ponovni pojav istega taksona, Elvis taxon pa lažni "ponovni pojav" zaradi konvergentnosti; zombie taxon pa označuje fosil, ki je bil premeščen iz starejših slojev v mlajše in tako narobe nakazuje obnovitev pojavljanja.

Živi primeri

Znani so primeri, ko se to dogaja današnjim vrstam.

Nekaj znanih primerov:

• Pred 80 milijoni let naj bi izumrl celoten razred rib z lističi, podrazred Coelacanthimorpha. Nato so leta 1938 našli koelakanta (Latimeria).
• Razred mehkužcev Monoplacophora naj bi izumrl v srednjem devonu (pred ~380 milijoni let), dokler niso leta 1952 v globoki vodi ob Kostariki odkrili živeče pripadnike.
• Zorni sekvoj ali metasekvoja, rod iglavcev, je kot fosil iz mezozoika prvič opisal Shigeru Miki leta 1941, leta 1944 pa so v Modaoxiju na Kitajskem odkrili majhno rastišče.
• Leta 1966 je bil odkrit gorski dvokrili osum (Burramys parvus), edini avstralski res hibernirajoči močerad, ki je bil prvotno znan iz fosilnega zapisa.

Coelacanth Latimeria chalumnae.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Lazarjev takson?

V: Kakšen je izvor izraza Lazarjev takson?

V: Zakaj se pojavljajo Lazarjevi taksoni?

V: Zakaj je fosilni zapis nepopoln?

V: Kaj se zgodi z nekaterimi skupinami v paleontologiji po velikem izumrtju?

V: Kakšna je običajna razlaga ponovnega pojava nekaterih skupin v paleontologiji po velikem izumrtju?

V: Na katerem področju se je razvil koncept Lazarjevega taksona?

Išči po črki