Lise Meitner: avstrijsko-švedska fizičarka in pionirka jedrske cepitve
Lise Meitner — avstrijsko-švedska fizičarka in pionirka jedrske cepitve; izjemno znanstveno delo, premalo priznanj in ključen vpliv na razvoj atomske energije.
Lise Meitner (7. november 1878, Dunaj - 27. oktober 1968, Cambridge) je bila avstrijsko-švedska fizičarka, ki je imela ključno vlogo pri odkritju jedrske cepitve (nuklearnega razcepa) in razumevanju mehanizmov, kako jedro lahko razpade in sprosti veliko energije.
Zgodnje življenje in izobraževanje
Meitnerjeva se je rodila v Dunaju v družini judovskega porekla. V mladosti je pokazala izjemen talent za matematiko in naravoslovje ter leta 1906 doktorirala iz fizike na dunajski univerzi. Kasneje je bila cerkveno povezana z luteranstvom.
Sodelovanje z Ottom Hahnom in raziskovalno delo
Od leta 1907 je Meitnerjeva dolgo sodelovala z Ottom Hahnom. Skupaj sta delala na raziskavah radioaktivnosti in kemičnih lastnostih razpadajočih se elementov. Njuno sodelovanje je trajalo več desetletij in je prineslo pomembne eksperimentalne ugotovitve, pri katerih so pozneje sodelovali tudi drugi raziskovalci.
Hahn je bil za svoje delo leta 1944 nagrajen z Nobelovo nagrado za kemijo, čeprav je pri raziskavah tesno sodeloval z Meitnerjevo. O izključitvi Meitnerjeve iz nagrade so se razvila dolgotrajna dokazovanja in razprave — dejavniki so vključevali njeno prisilno izgnanstvo iz Nemčije zaradi naraščajočega nacizma in verjetno tudi spolne predsodke tistega časa.
Prvo svetovno vojno in akademski položaji
Med prvo svetovno vojno se je Meitnerjeva prostovoljno javila kot rentgenska tehnica v avstrijski vojski, kjer je pomagala izvajati radiološke preglede ranjenih. Po vojni je nadaljevala z raziskavami in je postala ena prvih žensk, ki so dobile profesorja položaj v Nemčiji; leta 1917 je prejela uradno akademsko imenovanje. V dvajsetih letih 20. stoletja so bile njene raziskave osredotočene tudi na lastnosti sevanja in jedrske strukture (sevanjem).
Odkritje jedrske cepitve
V tridesetih letih je Meitnerjeva še naprej sodelovala z Hahnom pri preučevanju urana. Leta 1938 so Otto Hahn in Fritz Strassmann v Berlinu izpeljali eksperiment, ki je pokazal nepričakovane produkte pri bombardiranju urana — med njimi so odkrili elemente, kot je barium. Meitnerjeva je medtem že zapustila Nemčijo zaradi nacistične politike in se umaknila v Švedsko. V sodelovanju s svojim nečakom Otto Frischem je Meitnerjeva te eksperimentalne rezultate pojasnila z jedrskim razcepom: jedro urana se lahko razdeli na dve lažji jedri, pri čemer se sprosti velika količina energije, izračunana z izrazom E = mc². Frisch je za pojav predlagal tudi izraz "fission" (cepitev), ki je v slovenskem jeziku znan kot jedrska cepitev.
Vpliv na razvoj jedrske energije in atomske bombe
Odkritje jedrske cepitve je imelo dalečsegajoče posledice — omogočilo je razvoj jedrske energije in kasneje tudi jedrskega orožja. Meitnerjeva sama ni sodelovala pri razvoju atomske bombe in je javno zavračala uporabo svojih raziskav za vojaške namene. Nasprotovala je militarizaciji nuklearne fizike in bila izredno zaskrbljena nad posledicami atomske vojne. Trditev, da je Meitnerjeva "prizadevala si, da bi omogočila atomsko bombo, ki je bila odvržena na Hirošimo," ni točna — prav nasprotno, izrazila je ogorčenje nad uporabo jedrskega orožja.
Izgnanstvo, nadaljnje delo in priznanja
Po odhodu iz Nemčije je Meitnerjeva delala v Švedskem in kasneje tudi v Veliki Britaniji. Pozneje je dobila švedsko državljanstvo in več mednarodnih častnih nazivov ter številna priznanja za svoje znanstveno delo. Element 109 je poimenovan po njej kot Meitnerij (Meitnerium) v znak spoštovanja njenega prispevka k jedrski znanosti.
Meitnerjeva je v svojem življenju prejela številna priznanja in častne doktorate; bila je cenjena tako zaradi strokovnih dosežkov kot zaradi etičnih stališč do znanosti in odgovornosti raziskovalcev. Njena vloga pri razumevanju jedrskega razcepa in njeno zavzemanje za miroljubne uporabe jedrske energije sta del njene trajne zapuščine.
Lise Meitner
Izkušnje s seksizmom
Urednik enciklopedije je Meitnerjevo prosil, naj napiše članek o radioaktivnosti. Prebral je njen članek o fizikalnih vidikih radioaktivnosti. Pismo, ki ga je prejela, je bilo naslovljeno na "Herr Meitner" (gospod Meitner). Pojasnila je, da je ženska, in ponudba je bila umaknjena. Meitnerjeva je tudi pozneje v svoji karieri sledila spolnim vlogam. Britanski fizik Ernest Rutherford je obiskal berlinski laboratorij. Med tem obiskom je Meitnerjeva z Rutherfordovo ženo preživela dan v trgovini. Moški so se medtem pogovarjali o delu. Tudi Meitnerjeva je imela veliko dosežkov. Po sodelovanju s Hahnom in raziskovanju obnašanja žarkov beta je dobila zaposlitev v stanovanju za radioaktivnost in povabila Meitnerjevo, naj se mu pridruži. Kmalu zatem je Max Planck povabil Meitnerjevo, naj postane docentka in predava na inštitutu za teoretično fiziko. Meitnerjeva je bila prva ženska v Nemčiji na tem položaju. Njeno uvodno predavanje je pritegnilo številne novinarje.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bila Lise Meitner?
O: Lise Meitner je bila avstrijsko-švedska fizičarka, ki je imela veliko vlogo pri odkritju jedrske cepitve. Leta 1906 je doktorirala iz fizike na dunajski univerzi in je vso svojo kariero sodelovala z Ottom Hahnom.
V: Kaj sta Meitnerjeva in Hahn delala skupaj?
O: Meitnerjeva in Hahn sta skupaj opravila veliko dela na področju kemije, vključno z raziskavami sevanja v dvajsetih letih 20. stoletja in raziskavami urana okoli leta 1935.
V: Ali je Meitnerjeva prejela kakšno nagrado ali priznanje?
O: Da, za svoje znanstvene prispevke je prejela številne nagrade in priznanja.
V: Kateri element je poimenovan po Meitnerjevi?
O: Element Meitnerij je poimenovan po Lizi Meitner.
V: Ali je sodelovala pri izdelavi atomske bombe?
O: Da, imela je številna odkritja, ki so vodila k izdelavi atomske bombe, vendar se ni strinjala z njeno uporabo.
V: V katero vero je prestopila?
O: Lise Meiter se je spreobrnila v luteranstvo.
Iskati