Mihail Botvinnik: sovjetski velemojster šaha in trikratni svetovni prvak

Zgodnja leta

Mihail Moisejevič Botvinnik se je rodil v bližini Sankt Peterburga v judovski družini. Njegov oče je bil zobotehnik in kantor (hazzan) v lokalni sinagogi. Njegova mati je bila zobozdravnica, kar je družini omogočilo, da je živela zunaj naselitvenega območja, kamor je bila takrat omejena večina Judov v Rusiji. Zato je Mihail Botvinnik odraščal na Nevskem prospektu v Sankt Peterburgu.

Oče je doma prepovedal govoriti jidiš, zato sta Mihail in njegov starejši brat Issy obiskovala sovjetske šole. Mihail Botvinnik je pozneje dejal: "Po krvi sem Jud, po kulturi Rus, po vzgoji pa Sovjet". ^p178

Nikolaj Krylenko je leta 1925 v Moskvi organiziral šahovski turnir, da bi preizkusil moč sovjetskih šahovskih mojstrov. Svetovni prvak José Raúl Capablanca je na dan počitka med tekmovanjem istočasno nastopil v Leningradu. Botvinnik je bil izbran za enega od njegovih nasprotnikov in v njuni partiji je zmagal.

Botvinnik je bil leta 1928 sprejet na oddelek za matematiko leningrajske univerze. Januarja 1929 je za Leningrad igral na študentskem ekipnem šahovskem prvenstvu proti Moskvi. Leningrad je zmagal in vodja ekipe je Botvinniku omogočil prestop na elektromehanski oddelek Politehnike.

Njegov zgodnji napredek je bil precej hiter. Leta 1930 je s 6½/8 zmagal na turnirju Leningrad Masters, naslednje leto pa je z 2½ točke premagal nekdanjega sovjetskega prvaka Petra Romanovskega na prvenstvu Leningrada.

Sovjetski prvak

Leta 1931 je Botvinnik pri 20 letih zmagal na svojem prvem sovjetskem prvenstvu v Moskvi, ko je dosegel 13,5 točke od 17. Konec poletja 1931 je diplomiral iz elektrotehnike. Leta 1933 je ponovil zmago na sovjetskem prvenstvu, in sicer v domačem Leningradu s 14/19.

Kmalu zatem je Iljin-Genevski, eden od starejših mojstrov in član sovjetskega veleposlaništva v Pragi, organiziral dvoboj med Salo Flohra in Botvinnikom. Botvinnik je do konca prve šesterice, ki je bila odigrana v Moskvi, zaostajal za dve partiji. Vendar je ob pomoči starega prijatelja Vjačeslava Ragozina in trenerja Abrama Modela v Leningradu izenačil rezultat in tekma je bila izenačena. Ko je opisoval zabavo po tekmi, je Botvinnik zapisal, da je takrat plesal fokstrot in charleston na profesionalni ravni.

Na svojem prvem turnirju zunaj ZSSR, mednarodnem šahovskem kongresu v Hastingsu 1934-35, je Botvinnik s 5/9 dosegel le neodločen izid na 5.-6. mestu. Zapisal je, da je Emanuel Lasker v Londonu po turnirju dejal, da je bil njegov prihod le dve uri pred začetkom prvega kroga resna napaka in da bi moral imeti deset dni časa za aklimatizacijo. Botvinnik je zapisal, da te napake ni več ponovil.

Botvinnik je na drugem mednarodnem turnirju v Moskvi leta 1935 zasedel prvo mesto z enakim izidom kot Flohr, ½ točke pred Laskerjem in eno točko pred Joséjem Raulom Capablanco. Po posvetovanju s Capablanco in Laskerjem je Krylenko predlagal, da Botvinniku podeli naslov velemojstra, vendar je Botvinnik ugovarjal, da "naslovi niso bistvo". Kljub temu je sprejel brezplačen avtomobil in 67-odstotno povečanje štipendije za podiplomski študij, ki ju je zagotovil Ljudski komisariat za težko industrijo.

Še močnejši dvokrožni turnir je bil odigran junija 1936 v Moskvi, Botvinnik pa je zasedel drugo mesto, eno točko za Capablanco in 2½ pred Flohrom.

V začetku zime 1936 je bil Botvinnik povabljen na turnir v Nottinghamu v Angliji. Krylenko je odobril njegovo udeležbo in čeprav so mu sovjetski tekmeci napovedovali katastrofo, je dosegel neporaženo skupno prvo mesto (+6 =8) s Capablanco, ½ točke pred takratnim svetovnim prvakom Maxom Euwejem in vzhajajočima ameriškima zvezdnikoma Reubenom Fineom in Samuelom Reshevskim ter 1 točko pred nekdanjim prvakom Aleksandrom Alehinom. To je bila prva turnirska zmaga sovjetskega mojstra zunaj lastne države. Ko je rezultat prišel v Rusijo, je Krylenko pripravil pismo, ki ga je v Botvinnikovem imenu poslal Stalinu. Po vrnitvi v Rusijo je Botvinnik ugotovil, da je prejel častni znak. Pozneje, leta 1937, je Botvinnik remiziral v dvoboju trinajstih partij z Grigorijem Levenfišem.

Botvinnik je v letih 1939, 1944, 1945 in 1952 osvojil še šest naslovov sovjetskega prvaka, kar si deli z Mihailom Talom. Leta 1945 je na turnirju prevladoval z rezultatom 15/17, leta 1952 pa je remiziral z Markom Tajmanovom in zmagal v play-offu. V postsovjetski Rusiji je prvenstvo nekoliko manj močno, saj manjka udeležencev iz neruskih držav. Kljub temu je še vedno najmočnejše državno prvenstvo na svetu, Peter Svidler pa je na njem zmagal šestkrat.

Botvinnik je vplival na zasnovo sistema, ki se je uporabljal na svetovnih prvenstvih od leta 1948 do 1963. Viktor Baturinski je zapisal: "Zdaj je bil na vrsti Botvinnik, da ubrani naslov v skladu z novim kvalifikacijskim sistemom, ki ga je sam začrtal leta 1946.

Na podlagi dobrih rezultatov med drugo svetovno vojno in takoj po njej je bil Botvinnik eden od petih igralcev, ki so se udeležili svetovnega šahovskega prvenstva 1948, ki je potekalo v Haagu in Moskvi. Na turnirju je prepričljivo zmagal z rezultatom 14/20 in tremi točkami prednosti ter postal šesti svetovni prvak. Z dvema kratkima prekinitvama je Botvinnik nato ta naslov nosil naslednjih petnajst let, v katerih je odigral sedem tekem za naslov svetovnega prvaka.

Botvinnik po zmagi na turnirju leta 1948 ni odigral nobene uradne tekmovalne partije, dokler ni ubranil naslova. Leta 1951 je v Moskvi v 24 partijah remiziral z Davidom Bronsteinom (+5 =14 -5) in obdržal naslov svetovnega prvaka. V tem dvoboju z Bronsteinom je s težavo remiziral, poleg tega pa je imel (po njegovih merilih) šibke turnirske rezultate. Botvinnik ni igral v sovjetski ekipi, ki je leta 1952 zmagala na šahovski olimpijadi v Helsinkih: igralci so glasovali o sestavi in Botvinnika postavili na drugo desko, Keresa pa na zgornjo; Botvinnik je protestiral in ni hotel igrati. Keres je od leta 1950 do začetka leta 1952 igral odlično.

Leta 1954 je v Moskvi v 24 partijah remiziral z Vasilijem Smyslovom (+7 =10 -7) in ponovno obdržal naslov. Leta 1957 je v Moskvi izgubil s Smyslovom z 9½-12½, vendar so mu takrat veljavna pravila omogočila povratni dvoboj, ne da bi mu bilo treba opraviti turnir kandidatov, in leta 1958 je v Moskvi zmagal; Smyslov je med povratnim dvobojem dejal, da je bilo njegovo zdravje slabo. Leta 1960 je Tal, ki je bil takrat star 23 let, Botvinnika v Moskvi prepričljivo premagal z 8½-12½, vendar je leta 1961 ponovno uveljavil pravico do repasaža in v Moskvi zmagal s 13-8. Botvinnikova igra je bila boljša kot v dvoboju leta 1960, predvsem zaradi temeljite priprave. Botvinnik je v repasažu spremenil svoj slog in se izogibal taktičnim zapletom, v katerih je bil Tal odličen, ter si prizadeval za zaprte položaje in končnice, kjer Talova tehnika ni bila tako izjemna. Tudi Talovo zdravje je bilo spremenljivo. Nazadnje je leta 1963 v Moskvi izgubil naslov proti Tigranu Petrosjanu z 9½-12½. FIDE je takrat spremenila pravila in Tal ni smel igrati ponovnega dvoboja. Pravilo o ponovitvi tekmovanja se je prijel vzdevek "Botvinnikovo pravilo", ker ga je Botvinnik dvakrat izkoristil.

Poznejše življenje

Leta 1970 se je Botvinnik umaknil iz tekmovalnega šaha in se ukvarjal s programsko opremo za igranje šaha. Pri tem ni dosegel pomembnejših rezultatov, vendar je njegovo delo trenerja najboljših mladih igralcev obrodilo sadove. Umrl je za rakom na trebušni slinavki v Moskvi.