Soteska Olduvai

Geologija

Pred milijoni let je bilo na tem mestu veliko jezero, katerega obale so bile prekrite z zaporednimi nanosi vulkanskega pepela.

Pred približno 500.000 leti je seizmična dejavnost preusmerila bližnji potok, ki se je začel zarezovati v sedimente in razkril sedem glavnih plasti v stenah soteske. Geologijo soteske Olduvai in okolice je podrobno preučil Richard L. Hay, ki je na tem območju delal med letoma 1961 in 2002.

Stratigrafija je izjemno globoka, plasti vulkanskega pepela in kamenja pa omogočajo radiometrično datiranje vgrajenih artefaktov, predvsem s kalijevim in argon-argonskim datiranjem. Osnova sedimentov Olduvaja je stara nekaj več kot 2 milijona let,

Bližnje najdišče Laetoli ima veliko starejši fosilni zapis.

Paleontologija

Soteska Olduvai je eno najpomembnejših prazgodovinskih najdišč na svetu, ki je pomembno prispevalo k nadaljnjemu razumevanju zgodnjega razvoja človeka.

Nemški entomolog Wilhelm Kattwinkel je pred 50 leti v zeleni divjini Tanganika v lovu za čudovitim metuljem padel s skalnate police in se skoraj ubil. Ko si je opomogel, se je znašel v sanjskem svetu antropologov: v razpoki, ki jo je ustvarila erozija, je bila plast za plastjo fosilov, kosti in starodavnih artefaktov. Najdbo so poimenovali soteska Olduvai in Kattwinklovi dediči se od takrat vzpenjajo in spuščajo po njenih od sonca ožarjenih straneh v iskanju sledi o najzgodnejšem prebujenju človeka. (Time, petek, 10. marec 1961)

Tam sta leta 1931 začela izkopavati Louis in Mary Leakey. Izkopavanja še vedno potekajo.

Najzgodnejše arheološko nahajališče, imenovano Bed I, je pokazalo dokaze o taboriščih in bivalnih prostorih ter kamnitih orodjih, izdelanih iz lusk iz lokalnega bazalta in kremena. Ker je to najdišče, kjer so bila tovrstna orodja prvič odkrita, se ta orodja imenujejo Oldowan. Danes se domneva, da se je tradicija izdelave orodja Oldowan začela pred približno 2,6 milijona let. Kosti iz te plasti ne pripadajo sodobnim ljudem, temveč zgodnejšim oblikam hominidov Paranthropus boisei in prvim odkritim primerkom Homo habilis.

Na najdišču FLK North so najstarejši znani dokazi o uživanju slona, ki ga pripisujejo človeku Homo ergaster pred približno 1,8 milijona let. Skoraj popolno okostje izumrlega slona Elephas recki je bilo najdeno v najnižji od šestih ravni poselitve skupaj s kamnitimi orodji, kot so sekalniki in kosmiči. Veliko število odlomkov kosti manjših živali, ki so jih našli skupaj z njim, jasno opredeljuje območje FLK North kot zgodnje mesarsko najdišče.

Nad njo, v plasti II, začnejo kamnita orodja nadomeščati bolj izpopolnjene ročne sekire acheulske industrije, ki jih je izdeloval H. ergaster. Ta plast še ni bila uspešno datirana, vendar se verjetno uvršča med 1,75 in 1,2 milijona let.

V plasteh III in IV so našli acheulsko orodje in fosilne kosti izpred več kot 600.000 let.

V obdobju velikih prelomov in vulkanizma pred približno 600.000 do 400.000 leti so nastale Masek Beds. Te plasti so vsebovale orodja iz industrije, ki so jo izdelali sodobni ljudje, sledile so plasti Ndutu (pred 400 000 do 32 000 leti) in plasti Naisiusiu (pred 22 000 do 15 000 leti).

Na robu soteske je tudi muzej Olduvai Gorge. V tem muzeju so na ogled razstave o zgodovini soteske.