Outstation (homelands): odročna avtohtona naselja aboriginov v Avstraliji
Outstation (pogosto imenovani tudi homelands) so v Avstraliji majhna, odročna podeželsko naselje avstralskih aboriginov. Takšna naselja so ponavadi zgrajena na tradicionalni pokrajini določene skupnosti ali v njeni bližini, zato prebivalci ostajajo povezani s svojim country — zemljo, ki ima za njih večplasten pomen. Ljudje, ki živijo v outstationu, so običajno tesno povezani in pripadajo eni ali dvema družinama; vzpostavljena je močna vez, ki vključuje duhovni in rodovniški odnos do zemlje.
Zakaj nastajajo outstationi
Outstationi so pogosto posledica želje ljudi, da se vrnejo na svoje tradicionalne zemlje — iz mest ali večjih naselij — zaradi ohranjanja jezika, kulture in obredov. Premiki prebivalstva so lahko začasni ali stalni: število ljudi se lahko med letom spreminja (na primer zaradi smrti ali izvedbe obredov), vendar je v večini primerov stalnih prebivalcev manj kot nekaj deset.
Oblika, organizacija in življenje v naselju
Tipično outstation sestavljajo ena ali več preprostih hiš in vir vode (bore ali rezervoar). Skupnosti si običajno same zgradijo domove in osnovno infrastrukturo ter vzdržujejo tradicionalne prakse, kot so nabiranje hrane, lov in izvajanje obredov. V mnogih naseljih je življenje usmerjeno okoli družinskih vezi, starševske odgovornosti in prenosa znanja med generacijami — to vključuje učenje jezikov, pesmi, zgodovin in zakonov, povezanih s country.
Pravni status in upravljanje
Opredelitev odročnega naselja se zelo razlikuje glede na regijo, kulturno skupino, zgodovino in državno lastninsko zakonodajo. Na splošno se outstationi štejejo za stanovanjska območja na zemljiščih, ki so v lasti aboridžinov. Pravna ureditev se lahko razlikuje: nekatera naselja so na tradicionalni lastnini, druga delujejo na osnovi najemov ali rezervatov, tretja pa so povezana z naslavljanjem zahtevkov za native title. Veliko skupnosti deluje kot samoupravne enote s svetom ali odborom, ki skrbi za vsakodnevno upravljanje, financiranje in odnose z lokalnimi ali zveznimi organi.
Infrastrukturni izzivi in javne storitve
Outstationi se pogosto soočajo z omejenim dostopom do storitev: zdravstvenih centrov, šol, stalne elektrike, urejenega vodovoda in rednih prevoznih povezav. Energijo zagotavljajo generatorji, sončne elektrarne ali občasni priklopi; vodo pogosto črpajo iz vodnjakov. Zaradi oddaljenosti so višji stroški oskrbe in vzdrževanja ter večja odvisnost od zunanje podpore. To vodi do stalnih razprav o trajnosti financiranja, pravicah do zemlje in načinih zagotavljanja izobrazbe in zdravstva v ruralnih avtohtonih skupnostih.
Geografska razširjenost in statistika
Večina outstationov se nahaja v manj gosto poseljenih delih države — predvsem v Severnem teritoriju, Zahodni Avstraliji, Južni Avstraliji in Queenslandu, čeprav jih najdemo tudi v drugih zveznih državah. V statističnih podatkih se ti kraji pogosto pojavljajo pod označbo "ločene avtohtone skupnosti". V Avstraliji je več kot tisoč takih skupnosti, a njihove velikosti, načini življenja in stopnje povezanosti s storitvami se močno razlikujejo.
Pomen in sodobni izzivi
Outstationi so za mnoge avtohtone prebivalce ključni pri ohranjanju kulture, jezika in vezi z zemljo. Hkrati so tarča razprav o finančni vzdržnosti, infrastrukturnih investicijah in pravicah do zemlje. Vlade in organizacije sodelujejo pri podpori teh skupnosti, a so rešitve pogosto kompleksne in zahtevajo uravnotežen pristop, ki spoštuje avtohtone pravice ter hkrati zagotavlja dostop do osnovnih storitev.
Zgodovina
V preteklosti je beseda outstation označevala bivališče ali zavetišče na ovčjih ali govejih postajah. Takšna zavetišča so bila zgrajena na postajah, ki so bile dovolj velike, da je bilo med različnimi deli posesti mogoče potovati več kot en dan (s konji). V njih so bile postelje in hrana za živino.
V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je veliko število domorodcev odselilo iz mest in misijonov, v katerih so se naselili pred leti. Z družinami so se vrnili na območja, kjer so odraščali, in si tam uredili tabore ali domove. To je postalo znano kot gibanje izseljevanja. Za večino ljudi je bil to poskus vrnitve k tradicionalnemu načinu življenja ter ponovne pridobitve samostojnosti in samozadostnosti. To gibanje se je razvilo, potem ko se je avstralska vlada odločila, da bo avtohtonim prebivalcem dodelila socialne prejemke. Prav tako je začela izvajati politike, ki so spodbujale samoodločanje in samoupravljanje avtohtonih skupnosti. To je bilo nasprotno od tega, kar je vlada prej načrtovala za avstralske avtohtone prebivalce (kulturna asimilacija).
Oktobra 1976 je bilo v poročilu ministrstva za domorodne zadeve ocenjeno, da obstaja več kot 100 izseljeniških skupnosti. Večina jih je bila na Severnem teritoriju. V Arnhem Landu je bilo do konca leta 1976 približno 55 izseljeniških skupnosti, ki so bile v povprečju velike približno 30 ljudi. Še približno 30 jih je bilo na jugozahodu Severnega teritorija, velike pa so bile od 15 do 100 ljudi. Severno ozemlje je imelo zgodnji uspeh pri gibanju outstationov, saj je bil na tem ozemlju leta 1976 sprejet zakon o pravicah aboriginov do zemlje. To je bil prvi zakon o zemljiških pravicah domorodcev v državi.
V Avstraliji je zdaj več kot tisoč izseljeniških skupnosti. V Severnem teritoriju jih je približno 500, v njih pa živi približno tretjina domorodcev v teritoriju.
Več študij je pokazalo, da so ljudje, ki živijo na obrobnih območjih, veliko bolj zdravi kot drugi aborigini.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je izstopna postaja?
O: Outstation je majhno podeželsko naselje avstralskih aboriginov, ki je običajno zgrajeno na tradicionalnem območju skupnosti ali v njegovi bližini.
V: Kdo živi v outstationu?
O: Ljudje, ki živijo v outstationu, so običajno tesno povezani, pripadajo eni ali dvema družinama ter so z zemljo v duhovnem in rodovnem odnosu.
V: Koliko ljudi živi v odročnem naselju?
O: Število ljudi, ki živijo v naselju, lahko med letom narašča in upada, vendar je stalnih prebivalcev običajno manj kot nekaj deset.
V: Kje se nahaja večina teh skupnosti?
O: Večina teh skupnosti se nahaja v Severnem teritoriju, Zahodni Avstraliji, Južni Avstraliji in Queenslandu.
V: Kateri podatki so navedeni v statističnih evidencah?
O: V statističnih podatkih se izseljenci imenujejo "ločene avtohtone skupnosti".
V: Koliko ločenih avtohtonih skupnosti je v Avstraliji?
O: V Avstraliji je več kot tisoč takih skupnosti.
V: Ali so te naselbine samoupravne?
O: Da, večinoma so samoupravne.
