Reka Panjnad (urdu: پنجن, sanskrt: panj = pet, nadi = reka) teče v pokrajini Pandžab v Pakistanu. Ime pomeni »pet rek« in izhaja iz združitve petih glavnih pandžabskih pritokov: Jhelum, Chenab, Ravi, Beas in Sutlej. Ta združeni tok predstavlja zadnji del rečnega sistema, ki napaja območje Pandžaba, preden se izlije v večji rečni sistem Ind.
Izvor in potek
Panjnad nastane s postopnim sotočjem omenjenih rek. Najprej se Jhelum in Ravi pridružita Chenab; Beas se združi s Sutlej. Nato se Sutlej in Chenab povežeta blizu mesta Uch Sharifa, kar tvori reko Panjnad. Združeni tok teče proti jugozahodu približno 45 milj (približno 72 km) in se pri mestu Mithankot priključi veliki reki Indus. Ta nadaljuje pot proti jugozahodu in se izliva v Arabsko morje.
Vodna raba in upravljanje
Na reki Panjnad je zgrajen jez oziroma namakalne naprave, ki kanalizirajo vodo za obsežen sistem kmetijskih namakalnih kanalov. Ti sistemi oskrbujejo kmetijska območja v pokrajini Pandžab in v Sind južno od reke Sutlej in vzhodno od reke Indus. Jezovi, regulacijske strukture in namakalni kanali so ključni za letno namakanje riža, pšenice in drugih pridelkov v regiji.
Sezonske značilnosti in tveganja
Reka Panjnad in njeni pritoki so močno odvisni od snežnih taljenj v Himalaji in od monsuna. V t. i. mokrem obdobju se pretok lahko znatno poveča, kar včasih povzroča poplave na poplavnih ravnicah Pandžaba. Hkrati prenesejo velike količine sedimenta, kar zahteva redno vzdrževanje kanalov in jezov za ohranjanje pretoka in preprečevanje zajezitve.
Zgodovina, mitologija in geološke spremembe
V literaturi in lokalnih tradicijah se za stičiščem rek Ind in Panjnad včasih uporablja izraz Satnad (»sedem rek«), saj je bil Ind v nekaterih opisih dojeman kot rečni sistem, ki je sprejemal vode več rek. Nekateri zgodovinski in geološki viri razpravljajo tudi o povezavah z izginulimi ali preusmerjenimi starimi rečnimi sistemi, kot je hipotetična reka Sarasvati/Ghaggar-Hakra, katere tok naj bi se v davnejših časih spremenil zaradi tektonskih premikov v ledeniških in goratih predelih, na primer v regiji Himačal Pradeš, od koder izvirajo nekateri pritoki. Te teorije temeljijo na kombinaciji arheoloških, geoloških in paleohidravličnih raziskav ter ostajajo predmet raziskav in razprav.
Ekologija in pomen
Panjnad in njegovi pritoki podpirajo širok spekter vodnih habitatov ter življenje rib, ptic in drugih vodnih organizmov. Rečni sistem je pomemben tudi za ribištvo in lokalne skupnosti, ki so odvisne od njegove vode za pitje, kmetovanje in živinorejo. Ohranjanje vodne kakovosti in uravnoteženo upravljanje razpoložljive vode sta ključna za trajnostni razvoj obalnih in poplavnih območij.
Opomba: Podrobnosti o zgodovinskih rečnih tokovih, preusmeritvah in mitoloških povezanostih (npr. Sarasvati/Ghaggar-Hakra) temeljijo na različnih teorijah in raziskavah; interpretacije se lahko razlikujejo glede na arheološke, geološke in zgodovinske vire.

