Druga dama ZDA je tradicionalno žena podpredsednika ZDA oziroma soproga ali partnerka osebe, ki opravlja funkcijo podpredsednika. Ime se je izoblikovalo, ko so konec 20. in v začetku 21. stoletja žene podpredsednikov prevzele javnopolitične vloge, ki so pritegnile veliko medijske pozornosti. Tipper Gore, žena podpredsednika Ala Gora iz Tennesseeja, je bila dejavna v več kampanjah za odstranitev nespodobnega gradiva iz popularne ameriške zabave, kot so filmi, televizijske oddaje in glasba, in sicer že v času, ko je bil njen mož senator.

Definicija in naziv

Naslov "druga dama" ni ustavno določen in nima zakonsko opredeljenih pravic ali dolžnosti. Gre za družbeni in protokolarni naziv, s katerim se označi soproga podpredsednika. V primeru, da je podpredsednik ženska, se v zadnjih letih uporablja izraz "drugi gospod" (Second Gentleman) — prvi nosilec tega naslova v zgodovini ZDA je Doug Emhoff, soprog podpredsednice Kamale Harris.

Vloga in protokol

Vloga druge dame je prilagodljiva in ni formalno določena. Najpogostejše naloge vključujejo:

  • javno zagovarjanje izbranih dobrodelnih ali družbenih zadev (npr. izobraževanje, zdravje, boj proti zasvojenosti, podpora družinam vojnih veteranov),
  • gostiteljstvo in sodelovanje pri protokolarnem dogajanju v rezidenci podpredsednika (Naval Observatory) in pri uradnih dogodkih,
  • predstavniške nastope skupaj s podpredsednikom ali samostojno na srečanjih, dobrodelnih prireditvah in konferencah,
  • vodenje komunikacije o svojih pobudah in sodelovanje z nevladnimi organizacijami ter strokovnjaki na izbranem področju.

Druga dama ne prejema uradne plače za to vlogo, saj ni izvoljena ali zaposlena v zakonsko določenem smislu. Za podporo ji navadno priskoči osebje, ki je pogosto del urada podpredsednika ali zasebnega tima za programe in logistiko.

Zgodovina in razvoj vloge

V zgodnjih obdobjih ameriške zgodovine je bila vloga soprog podpredsednika predvsem zasebna in gospodinjska. Šele v 20. stoletju so se soproge začele redkeje pojavljati v javnosti v vlogi zagovornic določenih družbenih vprašanj. V drugi polovici 20. stoletja in v začetku 21. stoletja so nekatere druge dame vse bolj izstopale po samostojnih pobudah in aktivizmu, kar je prispevalo k splošni prepoznavnosti naziva.

Primeri znanih drugih dam

  • Tipper Gore (druga dama 1993–2001) — znana po prizadevanjih glede vsebin v popularni kulturi in pobudah za zaščito otrok pred neprimernimi vsebinami.
  • Lynne Cheney (druga dama 2001–2009) — aktivna v družbeni debatni sferi, avtorica in ena od vplivnih konservativnih osebnosti.
  • Jill Biden (druga dama 2009–2017) — kot docentka in zagovornica izobraževanja je vodila kampanje za dostop do izobraževanja in podporo vojaškim družinam; pozneje je postala prva dama ZDA.
  • Karen Pence (druga dama 2017–2021) — znana po podpori umetnosti in programom za dobrobit otrok in vojaških družin.

Bistvene značilnosti in omejitve

  • Ni formalne oblasti ali zakonodajne funkcije — vloga temelji na običajih in pričakovanjih javnosti.
  • Ne gre za uradno plačano funkcijo — soproga ne prejema posebej določenega državnega nadomestila kot "druga dama".
  • Vloga je močno odvisna od osebnih interesov in odločitev posamezne soproge; nekatere so bolj javno angažirane, druge ostanejo v ozadju.
  • Če je podpredsednik ženskega spola, se soprog po navadi naslavlja kot "drugi gospod" (Second Gentleman), s tem se spreminja tradicionalni pomen naziva.

Trenutno živi pet žena sedanjih ali nekdanjih podpredsednikov:

  • Jill Biden — bila druga dama 2009–2017, znana kot izobraževalka in pozneje prva dama ZDA.
  • Karen Pence — bila druga dama 2017–2021, aktivna na področju umetnosti in dobrobiti otrok.
  • Tipper Gore — bila druga dama 1993–2001, vodila kampanje proti neprimernim vsebinam v popularni kulturi.
  • Lynne Cheney — bila druga dama 2001–2009, avtorica in javna osebnost s konservativnim vplivom.
  • Marilyn Quayle — bila druga dama 1989–1993, sodelovala pri predstavitvi družinskih in javnih zadev v času mandata svojega moža.

V prihodnosti lahko pričakujemo nadaljnje prilagajanje vloge glede na družbene pričakave, medijsko okolje in osebne izbire posameznih soprog podpredsednikov. Naziv ostaja pomemben del ameriškega protokola in javne simbolike, čeprav njegova vsebina ni strogo določena in se stalno spreminja.