Sinhala ali singalščina je indoevropski indoarijski jezik, ki ga govorijo Sinhalci, največja etnična skupina na Šrilanki. Večina govorcev so materni govorci: po ocenah ima sinhalščina približno 16 milijonov maternih govorcev in okoli 19 milijonov uporabnikov v celoti. Skupaj s tamilščino je eden od uradnih jezikov države.

Zgodovina

Sinhalščina izhaja iz indoarijskih jezikov in se je v regiji razvijala več tisoč let. Viri kažejo, da so najstarejši napisi v sinhalščini nastali v 3. in 2. stoletju pred našim štetjem, medtem ko so najstarejša ohranjena literarna dela datirana v 9. stoletje našega štetja. Jezik je bil močno pod vplivom pali in sanskrta (zaradi budistične tradicije), kasneje pa so nanj vplivali tudi južnoindijski jeziki (predvsem tamilščina) ter kolonialni jeziki, kot so portugalščina, nizozemščina in angleščina.

Pisalni sistem

Sinhala ima lasten pisalni sistem; (glej Sinhala script), ki je potomka indijske pisave brahmi. Pisava temelji na abugidi: osnovni znak predstavlja soglasnik z implicitno samoglasniško vrednostjo, do katere se dodajajo diakritični znaki za druge samoglasnike. Zaradi krožnih oblik črk je pisava primerna za tradicionalno uporabo na palmovih listih, kjer so bile ravne črte manj primerne.

Fonologija in besedišče

Sinhalščina ima razdelitev na aspirirane in neaspirirane soglasnike, razlikuje med dentalnimi in retrofleksnimi zvoki ter ima svoj nabor samoglasnikov. Besedišče je v veliki meri indoarijsko, z močnimi arhaičnimi toni v literarnem jeziku in številnimi posojenimi izrazi iz tamilščine, arabščine, portugalščine, nizozemščine in angleščine.

Različice in register

V sinhalščini obstaja močna razlika med govorjenim in pisanim jezikom (diglosija). Pisani, literarni register je bolj konzervativen, formalnejši in vsebuje starejše oblike, medtem ko govorjeni jezik (dialekti in kolokvialne oblike) uporablja poenostavljene slovnične strukture in je za naravne komunikacijske potrebe običajno bolj priljubljen in lažje razumljiv.

Slovnica in tipične značilnosti

Besede so pogosto sestavljene iz korena (osnove), kateremu sledijo različni prislovi in končnice (deleci), ki izražajo slovnične kategorije (npr. padeže, poudarek, inkluzijo/ekskluzijo). Sestavljanje oblik poteka aglutinativno: nanje se dodajajo pripone, ki spreminjajo pomen in razmerje v stavku.

Osnovni besedni red v sinhalščini je SOV (subject-object-verb) — torej subjekt-predmet-glagol — kar jo postavlja bližje jezikom, kot so japonščina ali korejščina. Primerjava z drugimi jeziki je opisana tudi v viru o Besedni red, podobno kot v japonščini in korejščini.

Primeri in razlaga pripon

Spodaj so preprosti primeri človekoljubnega uporabe priponk (romanska transkripcija sinhalščine):

  • pusa yanawa — maček/mačkon gre. (pusa = maček/mačkon, yanawa = gre)
  • pusath yanawa — tudi maček gre. (pripona -th označuje »tudi« / »prav tako«)
  • ballata denawa — (nekdo) daje psu. (balla = pes, -ta = dativni marker »za/psu«, denawa = daje)
  • ballatath denawa — (nekdo) daje tudi psu. (kombinacija dativa in »tudi«)
  • ballatama denawa — (nekdo) daje ravno/pri samemu psu / daje samo psu. (pripona -ma lahko deluje kot poudarek oziroma ekskluzivni marker, odvisno od konteksta)

Če si te stavke dobro ogledate, boste hitro opazili osnovne korene besed (pusa, balla) in kako se z dodajanjem pripon (-ta, -th, -ma) spreminja pomen in slovnična vloga.

Druge zanimivosti

  • Najbližji sorodni jezik sinhalščini je dhivehi, ki ga govorijo na Maldivih.
  • Sinhalščina je bogata tudi v književnosti in verskih besedilih, z obsežno tradicijo prepisovanja budističnih spisov v pali in sanskrtu.
  • Za učenje sinhalščine je koristno poznati pisavo, saj služi kot ključ do izvornih besed in pravilnega izgovarjanja; hkrati pa začetnikom pogosto bolje ustreza začetek z govorjenim, praktičnim registrom.

Za nadaljnje branje si oglejte povezane vire in slovnice, pri katerih so navedeni tudi primeri pisave in zvočni zapisi izgovorjave.