Kitajsko-Korejski besednjak
Kitajsko-korejski besednjak ali hanja-eo (hangul: 한자어, hanja: 漢子語) so kitajske izposojenke v korejskem jeziku. Tako kot japonščina tudi korejščina ni povezana s kitajskim jezikom. Kitajščina je sino-tibetanski jezik, korejščina pa je jezikovni izolat (kar pomeni, da ji ni soroden noben znan jezik), vendar je kitajščina tako močno vplivala na korejščino, da je v korejski jezik vnesla številne spremembe. Kitajske izposojenke predstavljajo približno 60 % besedišča jezika, čeprav Korejci v vsakdanjem govoru veliko pogosteje uporabljajo domače korejske besede. To je podobno, kot da približno 50 % angleških besed izvira iz latinščine, francoščine ali grščine, vendar angleški govorci veliko pogosteje uporabljajo domače angleške besede. Podobno kot v japonščini je tudi kitajščina eden od treh glavnih virov korejskih besed, druga dva pa sta domače korejske besede in besede iz drugih tujih jezikov, zlasti angleščine. Ko so nekatere kitajske izposojenke spremenile pomen v japonščini, se je njihov pomen spremenil tudi v korejščini, saj je bila Koreja v času, ko so se te besede spremenile, japonska kolonija. Ker so bili Korejci po zakonu prisiljeni govoriti japonsko in jim je bilo prepovedano govoriti korejsko, so kitajske izposojenke prevzele nove japonske pomene, ko so Korejci spet lahko svobodno govorili svoj jezik.
Ker se je Korejski polotok razdelil na dve različni državi, Severno in Južno Korejo, so se različna narečja med seboj zelo razlikovala.
Južna Koreja
Danes Južni Korejci pišejo z mešanico hangul (avtohtone korejske abecede) in hanja 漢子 (korejske različice kitajskih znakov), čeprav slednje uporabljajo veliko manj kot Kitajci in Japonci. Ker kitajske besede tudi v kitajščini pogosto zvenijo podobno, so s prihodom v korejščino postale tudi homofone, ker pa v korejščini ni tonov, v korejščini zvenijo še bolj podobno. Južni Korejci običajno pišejo samo v hangulu, vendar včasih, kadar ima beseda veliko homofonov in je njen pomen iz konteksta nejasen, Korejci besedo včasih zapišejo s hanja, da ne pride do zamenjave besed. Ker ima korejska beseda sudo (hanja: 수도) na primer veliko homofonov in ima lahko pomene, kot so "duhovna disciplina", "zapornik", "mesto vode, tj. Benetke ali Suzhou", "neoluščeni riž", "odtok/reka/pot površinske vode", "predor" ali "glavno mesto", zato da ne bo pomote, kaj sudo pomeni, te besede lahko zapišemo po njihovih hanjah, ki so 修道, 囚徒, 水都, 水稻, 水道, 隧道 in 首都. Vendar Korejci skoraj nikoli ne pišejo domačih korejskih besed v jeziku hanja. Na primer, domače korejske besede, kot so hananim (hangul: 하나님, hanja: 神, pomen: Bog), mul (hangul: 물, hanja: 水, pomen: voda), mal (hangul: 말, hanja: 馬, pomen: (hangul: 나라, hanja: 國, država) in saram (hangul: 사람, hanja: 人, pomen: oseba) bodo skoraj vedno zapisani v hangulu, čeprav jih je veliko mogoče zapisati v handži. To se razlikuje od japonščine, ki pogosto piše kitajske znake za predstavitev tako domačih japonskih besed kot kitajskih izposojenk.
Severna Koreja
V Severni Koreji, kjer je korejski nacionalizem postal zelo močan, so ukinili hanja in številne kitajske izposojenke, da bi "očistili" korejski jezik oziroma se znebili besed iz drugih jezikov in namesto njih uporabili domače besede. Danes Severni Korejci pišejo v korejščini samo v hangulu.
Korejska imena
Korejci imajo običajno enobesedno družinsko ime kitajskega izvora in dvobesedno ime, ki je prav tako kitajskega izvora. Po navadi je ena beseda v imenu enaka kot pri vseh bratih in sestrah, druga pa je značilna samo za to osebo. Primera sta Park Geun-hye (hangul: 박근혜, hanja: 朴槿惠) in Kim Jong-un (hangul: 김정은, hanja: 金正恩). Nekateri Korejci pa imajo dvobesedno priimek kitajskega izvora, kot je Namgung (hangul: 남궁, hanja: 南宮), in enobesedno ime kitajskega izvora, kot v Namkung Do (hangul: 남궁도, hanja: 南宮道). V drugih primerih imajo Korejci lahko enobesedno ime in enobesedno družinsko ime. Tak primer je Go Soo (hangul: 고수, hanja: 高洙). Danes pa je za Korejce vse pogostejše, da je njihovo krstno ime domača korejska beseda, na primer Haneul (hanja: 한을, pomen: "Nebo"), Areum (hanja: 아름, pomen: "Lepota"), Iseul (hanja: 이슬 "Rosa") in Seulgi (hanja: 슬기, pomen: "Modrost"). V uradnih dokumentih morajo Korejci svoja imena zapisati v handži in hangulu. Za domača korejska imena so Korejci izbrali hanja, ki imajo samo enako izgovorjavo kot zlogi besede, in ne hanja, ki imajo enak pomen.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je kitajsko-korejsko besedišče?
O: Kitajsko-korejsko besedišče ali hanja-eo (hangul: 한자어, hanja: 漢子語) so kitajske izposojenke v korejskem jeziku.
V: Kako je korejščina povezana s kitajščino?
O: Kitajščina je sino-tibetanski jezik, korejščina pa je jezikovni izolat (kar pomeni, da ji ni soroden noben znan jezik), vendar je kitajščina tako močno vplivala na korejščino, da je v korejski jezik vnesla veliko sprememb.
V: Kolikšen odstotek besedišča korejskega jezika sestavljajo kitajske izposojenke?
O: Približno 60 % besedišča korejskega jezika sestavljajo kitajske izposojenke.
V: Kako je to v primerjavi z angleškimi besedami iz latinščine, francoščine in grščine?
O: Podobno kot v angleščini, kjer približno 50 % besed prihaja iz latinščine, francoščine ali grščine, vendar angleški govorci veliko pogosteje uporabljajo domače angleške besede.
V: Kateri so trije glavni viri korejskih besed?
O: Trije glavni viri korejskih besed so domače korejske besede, tuji jeziki, kot je angleščina, in kitajske izposojenke.
V: Kako je japonščina vplivala na nekatere pomene kitajskih izposojenk v Koreji?
O: Nekatere kitajske izposojenke so spremenile pomen v japonščini, ko je bila Koreja pod japonsko oblastjo; ko so Korejci spet lahko svobodno govorili svoj jezik, so prevzeli nove japonske pomene.
V: Kako so se narečja v Severni in Južni Koreji različno razvijala po njuni razdelitvi?
O: Odkar sta se Severna in Južna Koreja razdelili na dve različni državi, so se njuna narečja med seboj zelo razlikovala.
