Bas-Rhin (Spodnji Ren): departma Grand Est s prestolnico Strasbourg
Bas-Rhin je departma v francoski regiji Grand Est, ki je dobil ime po reki Ren, ki teče ob njegovi vzhodni meji. Prefektura (glavno mesto) Bas-Rhin je Strasbourg.
Bas-Rhin pomeni "Spodnji Ren", vendar geografsko spada v regijo Zgornji Ren. To je zadnji francoski departma, ki je v svojem imenu ohranil izraz Bas, kar pomeni "spodnji". Drugi departmaji, ki so uporabljali to besedo, so raje spremenili svoja imena.
Zemljevid in uprava
Departma nosi številko 67 in leži na skrajnem severovzhodu Francije ob meji z Nemčijo. Sestavljajo ga več upravnih enot (arrondissements) in številne občine (communes). Najpomembnejše mesto in upravno središče je Strasbourg, ki je hkrati eno glavnih evropskih mest zaradi sedeža več mednarodnih institucij.
Zgodovina
Bas-Rhin je bil oblikovan med francosko revolucijo kot del zgodnejše delitve na departmaje. Regija Alzacija (Alsace), v kateri sta Bas-Rhin in Haut-Rhin, ima burno zgodovino med Francijo in Nemčijo: območje je bilo po vsebovanju in sporu med državama večkrat premeščeno pod nemško ali francosko upravo, zlasti po vojnah v 19. in 20. stoletju (med drugim po francosko-pruski vojni 1870–1871 in obeh svetovnih vojnah). Zaradi tega ima kraj močne kulturne in jezikovne vezi z nemško govornim območjem.
Prebivalstvo in jezik
Bas-Rhin ima okoli 1,1 milijona prebivalcev (približno, odvisno od zadnjih popisov). Poleg francoščine je v vsakdanji rabi tudi alsiščina (alemanski narečni niz), še posebej na podeželju. V mestih, zlasti v Strasbourgu, je prisotna velika multikulturnost in večje število priseljencev ter mednarodnih skupnosti.
Gospodarstvo in promet
Gospodarstvo departmaja je raznovrstno: močna sta storitveni sektor (zaradi Strasbourga in mednarodnih institucij) ter industrija in kmetijstvo na podeželju. Pomembna panoga je tudi vinogradništvo — Alzaska vinska cesta (Route des Vins d'Alsace) poteka skozi območje in prinaša turistični in kmetijski razvoj.
Prometno je Bas-Rhin dobro povezan: skozi departma poteka železniška povezava TGV, v Strasbourgu je tudi mednarodno letališče (Strasbourg-Entzheim), ob reki Ren pa so pomembne rečne prometne poti in mejni prehodi v Nemčijo.
Kultura in znamenitosti
Bas-Rhin ponuja bogato kulturno dediščino, ki združuje francoske in alzaške tradicije. Najpomembnejše točke:
- Strasbourg z znamenitim stolnomu (Cathédrale Notre-Dame) in dobro ohranjenim mestnim jedrom (Grand Île), ki je na seznamu Unescove svetovne dediščine.
- Strokovne in politične institucije: Strasbourg je sedež več mednarodnih organov (kot so Evropski parlament, Svet Evrope in Evropsko sodišče za človekove pravice), kar daje departmaju izjemno mednarodno vlogo.
- Tradicionalna alzaška naselja z značilno leseno arhitekturo, muzeji ter prazniki (božični sejmi so v regiji zelo znani in obiskan).
Pravna posebnost
Skupaj z nekaterimi sosednjimi departmaji je Bas-Rhin del območja, znanega kot Alsace-Moselle, kjer veljajo nekatere posebne pravne ureditve, odstopajoče od francoskega prava v zvezi z vero in nekaterimi socialnimi pravicami (to je posledica zgodovinskega prehoda med državama in načina ponovne vključitve v francosko pravno ureditev po prvi svetovni vojni).
Glavna mesta in kraji
- Strasbourg (prefektura) — kulturno, upravno in gospodarsko središče.
- Haguenau, Sélestat, Saverne, Molsheim — pomembna regionalna mesta z lokalno industrijo in zgodovinskimi znamenitostmi.
Bas-Rhin je zaradi svoje lege na meji, zgodovine in kulturne raznolikosti zanimiva regija za obiskovalce in pomembno območje z močno vlogo v franco-nemških in evropskih odnosih.
Zgodovina
Bas-Rhin je eden od 83 departmajev, ustanovljenih med francosko revolucijo 4. marca 1790. Razdeljen je bil na štiri okrožja: Haguenau, Benfeld, Strasbourg in Wissembourg, s Strasbourgom kot glavnim mestom. Kmalu je bilo ustanovljeno okrožje Sarre-Union, ime okrožja Benfeld pa je bilo spremenjeno v Sélestat (v izvirniku Schlestadt).
Leta 1800, ko so v Franciji ustanovili okrožja, se je pet okrožij spremenilo v štiri okrožja: Strasbourg, Barr, Saverne in Wissembourg. Podprefektura Barr se je leta 1806 preselila v Schlestadt (Sélestat).
Oddelek Bas-Rhin je bil ukinjen leta 1871, ko je ozemlje postalo del Nemčije.
Leta 1919 je Bas-Rhin ponovno postal departma, ko je ozemlje z okrožji Strasbourg-Ville, Strasbourg-Campagne, Erstein, Haguenau, Molsheim, Saverne, Sélestat in Wissembourg postalo del Francije.
Okrožji Sélestat in Erstein sta bili leta 1974 združeni v okrožje Sélestat-Erstein.
Leta 2015 sta bila okrožja Strasbourg-Campagne in Wissembourg ukinjena, njuna ozemlja pa so prešla na preostala okrožja, pri čemer jih je ostalo le pet: Haguenau-Wissembourg, Molsheim, Saverne, Sélestat-Erstein in Strasbourg.
Geografija
Departma Bas-Rhin leži v regiji Grand Est in meji na 5 departmajev, ki so vsi v regiji Grand Est: Na jugu je Haut-Rhin, na jugozahodu Vogeze, na zahodu Meurthe-et-Moselle in na severozahodu Moselle. Na severu in vzhodu departma meji na Nemčijo ob reki Ren.
| · v · t · e Kraji, ki mejijo na Bas-Rhin | |||||||||
|
Bas-Rhin ima površino 4.755 km2 (1.836 km²). Njegova najvišja točka je Champ de Feu (48°23′40″N 07°16′09″E / 48.39444°N 7.26917°E / 48.39444; 7.26917 (Champ de Feu)) v jugozahodnem delu departmaja; visoka je 1099 m.
Glavna reka departmaja je Ren, ki predstavlja vzhodno mejo departmaja in Francije.
Podnebje
Za območje okoli Strasbourga na nadmorski višini približno 153 m je značilno podnebje z redkimi temperaturnimi ekstremi. Podnebje v Strasbourgu je po Köppenovi klasifikaciji podnebja "morsko podnebje zahodne obale" in podtip "Cfb".
V Strasbourgu pade povprečno 629,9 mm padavin na leto. Mesec z največ padavinami v povprečju je julij s 76,2 mm padavin. Mesec z najmanj padavinami je februar s povprečno 33 mm padavin.
Povprečna letna temperatura v Strasbourgu je 10,6 °C (51,1 °F). Povprečno najtoplejši mesec je julij s povprečno temperaturo 19,4 °C (66,9 °F). Najhladnejši mesec je januar s povprečno temperaturo 1,7 °C (35,1 °F).
| Podnebni podatki za Strasbourg, Francija | |||||||||||||
| Mesec | Jan | Feb | Mar | Apr | maj | Jun | Jul | Avgust | Sep | Oktober | Nov | Dec | Leto |
| Povprečna visoka temperatura °C (°F) | 3 | 5 | 10 | 13 | 18 | 22 | 24 | 24 | 20 | 14 | 8 | 5 | 14 |
| Srednja dnevna vrednost °C (°F) | 1 | 2 | 6 | 9 | 13 | 17 | 19 | 18 | 15 | 10 | 5 | 2 | 10 |
| Povprečna nizka temperatura °C (°F) | -1 | -1 | 2 | 4 | 8 | 12 | 13 | 13 | 10 | 6 | 2 | - | 6 |
| Povprečna količina padavin mm (palcev) | 30 | 30 | 30 | 40 | 60 | 70 | 70 | 70 | 60 | 50 | 40 | 30 | 580 |
| Vir: Weatherbase.com [1] | |||||||||||||
Uprava
Bas-Rhin upravlja Svet departmaja Bas-Rhin v Strasbourgu. Departma je del regije Grand Est.
Upravni oddelki
V Bas-Rinu je 5 okrožij, 23 kantonov in 517 občin.
| Okrožja Bas-Rhin | ||||||
| INSEEcode | Okrožje | Prebivalstvo | Površina | Gostota | Občine | |
| 672 | Haguenau-Wissembourg | 240,402 | 1,421.9 | 169.1 | 142 | |
| 673 | Molsheim | Molsheim | 103,068 | 771.2 | 133.6 | 77 |
| 674 | Saverne | Saverne | 129,272 | 1,243.8 | 103.9 | 164 |
| 675 | Sélestat-Erstein | Sélestat | 155,916 | 980.5 | 159.0 | 101 |
| 678 | Strasbourg | 484,157 | 337.6 | 1,434.1 | 33 | |
V nadaljevanju je seznam 23 kantonov departmaja Bas-Rhin (s šiframi INSEE) po reorganizaciji francoskih kantonov, ki je začela veljati marca 2015:
- Bischwiller (6701)
- Bouxwiller (6702)
- Brumath (6703)
- Erstein (6704)
- Haguenau (6705)
- Hœnheim (6706)
- Illkirch-Graffenstaden (6707)
- Ingwiller (6708)
- Lingolsheim (6709)
- Molsheim (6710)
- Mutzig (6711)
- Obernai (6712)
- Reichshoffen (6713)
- Saverne (6714)
- Schiltigheim (6715)
- Sélestat (6716)
- Strasbourg-1 (6717)
- Strasbourg-2 (6718)
- Strasbourg-3 (6719)
- Strasbourg-4 (6720)
- Strasbourg-5 (6721)
- Strasbourg-6 (6722)
- Wissembourg (6723)
Demografski podatki
Prebivalci departmaja Bas-Rhin so v francoščini znani kot Bas-Rhinois ali (ženske: Bas-Rhinoises),
Bas-Rhin je imel leta 2014 1.112.815 prebivalcev z gostoto prebivalstva 234,0 prebivalcev/km2 . Več prebivalcev ima okrožje Strasbourg, v katerem živi 484 157 prebivalcev.
Razvoj prebivalstva v regiji Bas-Rhin
Deset občin z več prebivalci v departmaju Bas-Rhin je naslednjih:
| Mesto | Prebivalstvo | Okrožje |
| 276,170 | Strasbourg | |
| 34,761 | Haguenau-Wissembourg | |
| Schiltigheim | 31,610 | Strasbourg |
| Illkirch-Graffenstaden | 26,949 | Strasbourg |
| Sélestat | 19,546 | Sélestat-Erstein |
| Lingolsheim | 17,622 | Strasbourg |
| Bischheim | 17,229 | Strasbourg |
| Bischwiller | 12,559 | Haguenau-Wissembourg |
| Ostwald | 11,997 | Strasbourg |
| Saverne | 11,433 | Saverne |
Galerija
· 
Pokriti most v Strasbourgu.
· 
Château du Haut-Kœnigsbourg v Orschwillerju.
· 
Palais du Rhin v Strasbourgu.
· 
Stolp z uro v Sélestatu.
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Bas-Rhin?
O: Bas-Rhin je departma v francoski regiji Grand Est, ki je dobil ime po reki Ren, ki teče ob njegovi vzhodni meji.
V: Katero je glavno mesto Bas-Rina?
O: Prefektura (glavno mesto) Bas-Rina je Strasbourg.
V: Kaj pomeni Bas-Rhin?
O: Bas-Rhin pomeni "Spodnji Ren".
V: Ali Bas-Rhin geografsko spada v regijo Zgornji Ren?
O: Da, geografsko gledano spada Bas-Rhin v regijo Zgornji Ren.
V: Ali je Bas-Rhin edini departma v Franciji, ki je v svojem imenu ohranil izraz "Bas"?
O: Ne, Bas-Rhin je zadnji francoski departma, ki je v svojem imenu ohranil izraz "Bas", vendar so drugi departmaji, ki so uporabljali to besedo, raje spremenili svoje ime.
V: Katera so druga imena za Bas-Rhin?
O: Bas-Rhin je znan kot Unterelsàss ali 's Unterlànd ali 's Ingerlànd v alzaščini, Niederrhein v tradicionalni nemščini in Lower Rhine v angleščini.
V: Po kateri geografski značilnosti je Bas-Rhin poimenovan?
O: Bas-Rhin je poimenovan po reki Ren, ki teče ob njegovi vzhodni meji.
