Stepni bizon (Bison priscus): izumrla pleistocenska vrsta

Stepni bizon (Bison priscus): zgodovina, razširjenost in izumrtje pleistocenske vrste; od step v Evropi in Ameriki do jamskih upodobitev in ledenih najdb.

Stepni bizon ali stepni zober (Bison priscus) je izumrli bizon, ki je v kvartarju naseljeval odprte stepe v Evropi, Srednji Aziji, Beringiji in Severni Ameriki. Večina strokovnjakov meni, da se je vrsta prvotno razvila v južni Aziji, kar pomeni, da se je pojavila v približno istem času in regiji kot tur, s katerim jo v paleontoloških študijah včasih primerjajo ali zamenjujejo potomci.

Opis

Stepni bizon je bil velik kopitar s trdo, gosto dlako, primerno hudemu podnebju in odprtim stepam. Imel je široko glavo, ukrivljena rogova in masivno sprednjo polovico telesa. Višina v plečih je bila primerljiva s sodobnimi bizoni (približno do okoli 1,6–1,9 m), masa pa je variirala glede na populacijo in spol, pogosto v razponu nekaj sto kilogramov do skoraj tona pri večjih moških osebkih. Med spoloma je obstajala izrazita dimorfizem, samci so bili običajno večji in bolj robustni.

Habitat in prehrana

Stepni bizon je bil prilagojen življenju na hladnih, travnatih območjih. Bil je tipični grazar — njegova prehrana je temeljila na travah in in drugih nizkih rastlinah step. Živel je v velikih jatah in je bil verjetno sezonsko migracijski, kar je sodilo v način izkoriščanja razširjenih travnatih površin v pleistocenu.

Razširjenost, fosili in ohranjeni primerki

Fosilni ostanki stepnega bizona so zelo pogosti v pleistocenskih sedimentih po Evraziji in Severni Ameriki. Najdbe vključujejo kosti, lobanje in rogove ter občasno izjemno dobro ohranjene zgornje dele telesa, odkrite v permafrostu in ledu, ki so omogočile tudi analize starodavnega DNK. Takšni ohranjeni primerki so pomembni za rekonstrukcije izgleda, biologije in genske povezave z današnjimi vrstami.

Evolucija in izumrtje

Proti koncu pleistocena so se razporeditev in številčnost populacij korenito spremenile. V pleistocenu so se pojavile in izginjale različne sorodne oblike. V Evropi je stepnega bizona zamenjala ali iz njega izšla linija, povezana s sodobno vrsto modrasa. V Severni Ameriki so v evolucijski zaporedju nastopile velike sorodne vrste, kot je bil Bison latifrons, pozneje Bison antiquus in nazadnje sodobni ameriški bizon. Izumrtje stepnega bizona je bila posledica kombinacije klimatskih sprememb ob koncu zadnje ledene dobe, spreminjanja habitatov in verjetno pritiskov lova s strani prazgodovinskih ljudi.

Kulturni pomen

Stepni bizon ima pomembno vlogo tudi v paleolitski umetnosti — njegov upodobitve najdemo na jamskem slikarstvu, denimo v znamenitih jamah Altamira in Lascaux. Te upodobitve pričajo o pomenu živali za lovske skupnosti in o tem, kako so jo dojemali prazgodovinski ljudje. Poleg tega fosilni in genetski podatki o Bison priscus pomembno prispevajo k razumevanju izumrtij velikih živali (megafaune) v kvartarju in evolucijskih povezav med izumrlimi in sodobnimi vrstami.

Pomen za znanost

• Paleontologija: ostanki omogočajo rekonstrukcijo ekologije pleistocena in vztrov med vrstami.
• Genetika: starodavni DNK prispeva k razumevanju sorodnostnih vezi med stepnim bizonom, Bison antiquus, Bison latifrons in današnjimi bizoni.
• Konzervacijska biologija: študije izumrtja pomagajo pri oceni ranljivosti velikih rastlinojedih vrst ob spremembah okolja in človekovem pritisku.

Stepni bizon ostaja ena izmed ključnih vrst za razumevanje sprememb v kvartarju — tako iz vidika naravne zgodovine kot tudi kulturne dediščine človeštva.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je stepni bizon?

V: Kje naj bi se stepski bizon razvil?

V: S katero živaljo včasih zamenjujejo potomce stepskega bizona?

V: Kdaj je stepski bizon izumrl?

V: Kaj je nadomestilo stepskega bizona v Evropi?

V: Katere živali so nadomestile stepskega bizona v Ameriki?

V: Kje se stepski bizoni občasno pojavljajo v umetnosti?

Išči po črki