Viktor Korčnoj

Tekme proti Karpovu

Korčnoj je z Anatolijem Karpovom odigral tri dvoboje, od tega dva za naslov svetovnega šahovskega prvaka. Leta 1974 je v finalu kandidatur izgubil z Karpovom z najtesnejšo razliko: 11,5-12,5. Karpov je bil leta 1975 razglašen za svetovnega prvaka, ko Bobby Fischer ni ubranil naslova. Potem ko je leta 1976 prebegnil iz Sovjetske zveze, je Korčnoj zmagal v dveh kandidacijskih ciklih in se uvrstil v tekmi za svetovno prvenstvo s Karpovom leta 1978 in 1981.

tekma iz leta 1978

Leta 1978 je v mestu Baguio na Filipinih potekal dvoboj za svetovno prvenstvo med Karpovom in Korčnojem. To je bil eden tistih dogodkov, kjer se je boj odvijal tako zunaj kot na šahovnici. Sovjetska delegacija je v celoti izkoristila Korčnojev status prebežnika in osebe brez državljanstva. Karpova ekipa je štela ducat članov, od katerih so bili le trije šahisti. Med njimi je bil tudi doktor Zukhar, Karpovov osebni psihiater/psiholog, ki naj bi med igro poskušal Korčnoja hipnotizirati.

Zunaj šahovnice je nenehno prihajalo do polemik: rentgensko slikanje stolov, protesti zaradi zastav, uporabljenih na šahovnici, pritožbe zaradi hipnotiziranja in zrcalnih očal, ki jih je uporabljal Korčnoj. Ko mu je Karpova ekipa med partijo poslala jogurt z borovnicami, ne da bi Karpov to zahteval, je Korčnojeva ekipa protestirala, češ da bi lahko šlo za nekakšno šifro. Pozneje so dejali, da je bil to namenjeno parodiji prejšnjih protestov, vendar so ga takrat jemali resno. Zgodba o teh izvenšahovskih bojih je bila podrobno opisana s Korčnojevega stališča.

Športno tekmovanje je imelo razburljiv vrhunec. Tekmo je dobil igralec, ki je prvi zmagal v šestih partijah, pri čemer remi ni bil upoštevan. Po 17 partijah je Karpov vodil s 4:1. Korčnoj je dobil 21. partijo, toda Karpov je dobil 27. partijo in se s prednostjo 5:2 znašel na robu zmage. Korčnoj se je vrnil, v naslednjih štirih partijah dosegel tri zmage in en remi ter po 31 partijah izenačil na 5:5. Vendar je Karpov naslednjo partijo in tekmo dobil s 6:5 z 21 remiji. Karpov je še drugič zmagal z najmanjšo možno razliko.

tekma iz leta 1981

Korčnoj je zmagal v naslednjem kandidacijskem ciklusu in si leta 1981 ponovno priboril pravico do izziva Karpova. Tekma, ki je potekala v Meranu v Italiji, je potekala v ozračju politične napetosti. Korčnojeva žena in sin sta bila še vedno v Sovjetski zvezi. Sinu je bilo obljubljeno, da se bo lahko pridružil očetu, če se odpove potnemu listu. Ko je to storil, je bil takoj vpoklican v sovjetsko vojsko. Kljub protestom so Korčnojevega sina aretirali zaradi izmikanja služenju vojaškega roka, ga obsodili na dve leti in pol v delovnem taborišču in celotno kazen tudi odslužil. Po izpustitvi so mu ponovno zavrnili dovoljenje za zapustitev ZSSR. Leta 1982, šest let po Korčnojevem prebegu, je njegovemu sinu končno uspelo zapustiti državo.

V dvoboju, ki so ga poimenovali "pokol v Meranu", je Karpov prepričljivo premagal Korčnoja s šestimi zmagami proti dvema in desetimi remiji.

Poznejša kariera

Tekma Korčnoj-Kasparov leta 1984

Korčnoj naj bi se v naslednjem kandidacijskem ciklu (1984) pomeril z mladim Sovjetom Garryjem Kasparovom. Zdi se, da je bil Garryju Kasparovu zelo naklonjen - morda zato, ker se je zavedal, v kakšnem položaju je bil Kasparov - pomemben talent, ki ga je blokirala sovjetska birokracija.

Tekma naj bi potekala v Pasadeni v Kaliforniji, vendar je Sovjetska šahovska zveza protestirala. Morda zato, ker je bil Korčnoj prebežnik in je bil dvoboj na dvorišču hladnovojnega sovražnika ter zaradi kmalu objavljene sovjetske odločitve, da bo bojkotirala olimpijske igre leta 1984 v Los Angelesu.) Vsekakor Kasparov ni smel odleteti tja, da bi odigral tekmo. Zaradi tega je tekmo dobil Korčnoj.

Vendar je Korčnoj po izjemnem nizu dogodkov, ki ga je vodil britanski velemojster Raymond Keene, privolil v igranje dvoboja v Londonu. To je bila Korčnojeva prijazna gesta, saj je tehnično gledano že zmagal z zamudo. Po dobrem začetku je Korčnoja premagala Kasparovova napadalna igra in izjemna zrelost.

Poznejše življenje

Viktor je še naprej igral v Evropi in živel v Švici, ki jo je posvojil. Na olimpijskih igrah je zastopal njihovo ekipo na najvišji deski. Korchnoi je za Švico prvič igral na olimpijskih igrah leta 1978 v Buenos Airesu, kjer je osvojil posamično zlato medaljo za najboljšo igro na prvi deski.

Na lestvici FIDE januarja 2007 je bil Korčnoj pri 75 letih uvrščen na 85. mesto na svetu, kar je daleč najstarejši igralec, ki se je kdajkoli uvrstil med 100 najboljših igralcev FIDE. Drugi najstarejši igralec na lestvici januarja 2007 je bil Aleksander Beljavski, ki je bil 22 let mlajši od Korčnoja.

Septembra 2006 je Korčnoj zmagal na 16. svetovnem šahovskem prvenstvu za starejše, ki je potekalo v Italiji, z rezultatom 9:2. Korčnoj je v prvih osmih partijah dosegel rezultat 7,5-0,5, v zadnjih treh partijah pa je remiziral. To je bil prvi naslov svetovnega prvaka, ki ga je Korčnoj osvojil. Viktor je dosegel še en dosežek, ko je leta 2009 zmagal na švicarskem prvenstvu v Grächnu. Na odprtem turnirju je dosegel rezultat 7/9.

Viktorjev slog igre je bil popolnoma predan. Skoraj vedno je igral za zmago, če je bilo to le mogoče, in le redko sprejemal kratke remije. Pogosto ga je bilo mogoče videti v zapletenih, dvostranskih položajih, kjer je težko videti, kaj se dogaja.

Smrt

Korčnoj je 6. junija 2016 umrl v starosti 85 let v švicarskem mestu Wohlen zaradi zapletov možganske kapi.